Wednesday 27 February 2008

homoseksualnost


Včeraj sva debatirala z eno kolegico. Z zelo inteligentno in lucidno kolegico. O tem, zakaj je nekdo gej in drug ni. In je omenila svojega fanta, ki da bi bil 100% gej, če ga ne bi vzgajali drugače. Samo pobulil sem. Vzgoja? Navedla je Freuda, ki se mi osebno vedno bolj zdi šalabajzer in bluzer. Ojdip pa to. Ok. Teorija. Preveriti tega ne moremo, ker ne gre, da bi najprej nekoga vzgajali z nekimi prijemi, potem pa z drugimi in videli pod kakšnimi pogoji je postal gej in pod kakšnimi ne. Večno prekletstvo družboslovnega laboratorija.

Nato sem prišel do bloga večne moralistke blogosfere, ki se je nedavno spet spravila na homosekualce in med drugim (v komentarjih) napisala tudi tole:

"Ne bom se ponavljala, Nataša. Moj tamali ne bo homoseksualec. Joj, kako sovražim to moderno besedo gej! evil Ti postanejo v družini, ko ga vzgaja mama brez očeta ali kaj podobnega. V čisto vseh primerih, kjer je postal nekdo homoseksualec - le-ta se ne rodi, ampak postane, je bilo tako. Postane tak. Vzgoji se ga v homoseksualca, ne pa se rodi! Če pa slučajno moj otrok tak bo, potem se lahko tega “ozdravi” in ni več. Obstaja tehnologija. Seveda, če bi hotel sam."

Also. Tu ne mislim razglabljati o tem, kako se narod obnaša, kdo je homofob in kdo ne. Presenetilo me je enako mnenje dveh popolnoma različnih oseb, da je homoseksualnost stvar vzgoje.

Sam sem bil vedno prepričan, da je to stvar narave. Da ni sicer produkt genskih zapisov, ampak zgolj specifičnih kemičnih procesov pri določenem posamezniku. Znanstvenega odgovora na to vprašanje seveda (še) ni.

Je pri vzgoji res pomembna dominantna mama in odsoten oče? Če je temu tako, zakaj niso vsi otroci istih staršev homoseksualni? Zakaj sem v moji družini gej samo jaz?
Če je odgovor vzgoja, potem bi bilo to vprašanje pravzaprav zelo lahko destilirati: preveriti vzgojo n gejev in lezbijk in ugotoviti kaj so počeli (ali česa niso) njihovi starši. Ter ugotoviti, ali se pojavljajo enaki vzgojni prijemi....

Iz tega sledi potem izpeljava Dajane : če je istospolna usmerjenost privzgojena, to pomeni, da se jo da prevzgojiti. Potem bi resnično morale obstojati metode in "tehnike", kot pravi sama, ki bi homoseksualce spreminjale v heterosekualne posameznike. O njih še nisem slišal. Oz. sem slišal in si nekaj takšnih kampov v Ameriki tudi pogledal (kibertnetično, jasno). A me niso prepričali. Pravtako ne verjamem, da imajo učinek. Poleg tega me na vseh straneh za prevzgojo in zdravljenje homoseksualcev zmoti sledeče: ali so bili "zdravljeni" z elektrošoki (kar ni prineslo željenih rezultatov) ali pa gre za verske strani gorečnih kristjanov, ki upe polagajo na boga in božjo besedo.

Vprašanje še vedno ostaja: kaj naredi dobrega športnika: nature or nurture? Kaj je naredilo Bacha: vzgoja ali njegov vrojeni genij? Kaj naredi morilca? Vzgoja ali njegov "morilski gen". Kaj naredi homosekualca: nepravilno razrešen Ojdip ali narava?

In če je to vzgoja, zakaj poznamo istospolno ljubezen pri živalih?
In če je to vzgoja, kako so bili vzgajani biseksualci?

In še za konec: Dajanin zadnji stavek v njenem komentarju mi vseeno daje upanje (zanjo). Zapiše: "Seveda, če bi hotel sam."

Saj res: zakaj bi pa ne hotel biti gej? Kaj je pa tu tako slabega? To, da nismo sposobni prokreacije? Osebno se mi zdi, da je svet tako ali tako prenaseljen. To, da me ljudje obsojajo, ker živim določen slog, KI SI GA NISEM IZBRAL? Ne hvala. Sem dobil trdno kožo. Pravtako živim v (neslovenski) družbi, kjer nihče niti ne skomigne z obrvmi, ko povem da imam partnerja (in ne partnerice). Imam družino, ki me ljubi in jim je vseeno, ali sem bi, homo, hetero, trans... ki jim je važno to, da sem v življenju srečen. In sem! Zakaj bi hotel biti srečen heterosekusalec, če sem lahko srečen homoseksualec? Kakšna je razlika? Je ne bi smelo biti. Žal jo ljudje kot Dajana še vedno delajo.

Tuesday 26 February 2008

zdravo

Kaj je pravzaprav antioksidant? Čemu koristi?

Zakaj bi jedel eko hrano? Ker je zdrava?

Kaj so probiotične kulture? Mi pomagajo k boljšemu počutju?



Odgovor na vse zgoraj je: it's all fuckin' bunch of bull-shit!

Zdravo je to, kar nam paše. Ekološka hrana ni nič bolj hranljiva kot ostala pridelana. Probiotične kulture mi dajejo prebavne težave. Superhrana, polna z vitamini in antioksidanti mi nič bolj ne bo pomagala pri boju z boleznimi, kot vsakodnevna hrana, ki jo jem...

Čemu vsemu nasedamo v danšnji kulturi in kaj nam pravzaprav škodi, ko mislimo, da nam koristi... Kako daleč gre marketing, da nas pripravi do tega, da mislimo, da si škodimo, če ne konzumiramo njihove izdelke. Plačujemo bistveno več, za nikakršen učinek.

Tko pa sem se spucu.

Monday 25 February 2008

oskarji

Zelo na hitro. Jaz sem navdušen. Ne maram holivuda. Ne maram solzavih chick filmov. In zdaj se prebujajo tudi ameriji. Oskarjev sicer nisva gledala, ker bi bilo to mal over-the-top, pa še noben normalen evropski TV kanal jih ni prenašal, haha.

Po tem, ko je zmagal ameriški film Crash in ne Brokeback Mountain, mi je pa sploh začel dol viset. No, letos so se pa izkazal. Izgleda, da se počasi menja generacija članov akademije in da stari zapriseženi holivudarji počasi izginjajo, ter da jih nadomeščajo mladi ljudje, ki jim je vseeno ali je film ameriški ali pa eskimski, samo da je dober.

In letos sem bil še posebej vesel, ker noben od glavnih igralskih oskarjev ni šel v Ameriko!!!

najboljši igralec Daniel Day-Lewis

Igralec, ki ga občudujem že vrsto let, če ne celo desetletij. Sijajen je bil v In the name of the father, krasen v The last of the Mohicans (čeprav je malo film malo cheezy), enkraten v My left foot- za kar je že dobil oskarja itn itn. In zdaj - poleg BAFTE še Oskar za There will be blood.












najboljša igralka Marion Cotillard (izgovori: Kotijar)

Sploh navdušen, ker je tako visoko priznanje dobila Francozinja! Videl le inserte filma o Edit Piaf, ki so bili res krasni. Film me še čaka. Problem je malo, ker Cmoko ne zna francosko, v kinu so pa podnapisi nizozemski. Isti problem imava s filmom The Kite Runner. Vsekakor upam, da bo nadaljevala s snemanjem evropskega filma in se ne bo pustila pokvariti holivudu!





Najboljša ženska stranska vloga Tilda Swinton

Super. Obožujem jo. Nasploh so mi zelo všeč rdečelase bledolične ženske ala Tilda, Glen Close in Cate Blanchet, . Totalno me je fascinirala v fenomenalnem in malo čudnem filmu Orlando, kjer igra dve vlogi: najprej moško, potem pa žensko. Hja, kaj naj rečem: Virginia Woolf. Zdaj pa je delo te enigmatične igralke kronano z Oskarjem. Bravo!








Najboljša moška stranska vloga Javier Bardem

Še en prvovrsten igralec, rojen na Kanarskih otokih! Občudujem ga od filmov Before night fals, kjer igra gejevskega pesnika na Kubi in kaj vse mora zaradi svoje spolne usmerjenosti in dolgega jezika prestati. Fenomenalen je bil tudi v Mar Adentro, kjer igra tetraplegika, ki želi umreti.

Najboljši film je šel krasnima bratoma Cohen, ki navdušujeta že vrsto let. Občudujem njun Fargo, The Man who wasn't there, O Brother where art Thou (super čuden fim z Cloonijem) itn.


Še posebej se mi pa zdi fino, da so vsi ti igralci (dva britanca in dva "latinca") že dobili nagrade BAFTA za svoje delo. Kdo pa sploh še rabi oskarje!?!

Sunday 24 February 2008

olimpijske igre Peking

Splošno priznano dejstvo je, da se aziati težko naučijo evropskih jezikov. Kot se mi težko naučimo njihove.
Tole pa so slikice, ki so zastrašujoče, predvsem, ker niso verbalni lapsusi, ampak hude napake... No, Kitajčki se pripravljajo na OI!

slikice vzete iz super zabavne strani engrish.com

stranišče posebej namenjeno deformirancem!

vaše visočanstvo, prestol vas čaka!

bohved kako smrdi. Upam, da gre za resen primer lost in translation, haha.

stranišče za bodisi krte, bodisi vohune. How thoughtful!

javni skret posebej namenjen za fuk med moškimi. Da ni potrebno istaki po celem mestu, kje se dogaja cottaging! Sem pa prepričan, če te resno dobijo v t-roomu na Kitajskem, da greš pošteno v zapor.

Ne, hvala. Si bom kar sam pomagal!

poseben WC za hemafrodite?

Wednesday 6 February 2008

mobilna telefonija,

da ne rečem mobitel. Ker tu mobitela ni. Je pa KPN, T-Mobile, Telefort, Vodafone itn, da ne naštevam v nedogled. You get the picture...

No, moja malenkost ima že pet let in pol bivanja na Nizozemskem T-mobile. Najprej sem dobil zastonj za dvoletno pogodbo popolnoma novo Nokio 660. Višek tehnologije. Z agendo in bohved še čim. Dokler mi je niso pri Romeou v Ljubljani plunl. Cmoko bi reku, da sm jo zgubu, ampak to bi bila napačna interpretacija dogodkov. Pravzaprav smo bli za eno mizo, potem smo se pa presedl, js sm pa telefon pustil na prejšnji mizi in ko sem se čez 4 minute spomnu, da je še vedno tam, telefona tam ni bilo več. Zdej pa vi presodte!
No, po dveh letih sem si privoščil nov aparat in podaljšanje pogodbe še za dve leti. Aparat je bil njihov MDA. Super zadeva z Windowsi in internetom, tipkovnico. Samo R ni znal rečt...

Nakar sem se zdaj zaljubil v Samsunga F700. Mljac. Slim, sexi, black.... kaj bi človk sploh še hotu več?
Problem? Jah, fantje, ni pri T-mobile, ampak pri Vodafone.

Nič hudega. Pri Vodafone imajo itak super ponudbo: dobim zastonj željen telefon, 8 mesecev plačujem samo pol naročnine in je. Kličem, da se zmenim in mi prijazen g. Visser (kar bi blo pri nas gospod Ribič) vse super pove in vnese vse podatke. 1A. Za konec pa: čez 5 dni dobite novo ciglo in pogodbo in tutto completo. Bravo! Zmenim se še, da mi prenesejo cifro, skratka cvetijo rože in sije sonce (da mleka in medu sploh ne omenjam!).

Nakar čez 5 dni nič. Kličem 7 dan in gospodična, katere ime mi je ušlo, pravi da nič ne ve, a da bo vse predala g. Ribiču in da bo on uredil vse in me drug dan poklical nazaj. Krasno. Uf sem naiven!
Z majhno razliko v načtru, da me gospod seveda ni poklical.

Kličem nazaj naslednji dan in dobim gospoda Haegmasa. Ki pravi, da je problem v tem, da nimam nizozemskega pasoša ali pa osebne. S tem, da nam nizozemska vlada tako ali tako ne podeljuje več dovoljenj za bivanje. Pa mu skeniram svoj pasport in mu ga pošljem po emailu (petek). Zagotovi mi, da bo to g. Visser dobil na mizo in da bo v ponedeljek vse tip-top.

V ponedeljek (seveda) ne duha ne sluha o Ribiču - jaz pa tako zelo čakam, da me ujame na mrežo! Pa kličem spet jaz. Na brezplačno številko se razume. Dobim eno piško ob kateri se precej ojunačim in jo trdo postavim pred dejstva. In to kar po nizozemsko. Pravi, da bo povedala Visserju kaj da je in da me bo poklical nazaj. Jaz pa: malo morgen, lubica, to pesemco sem slišal že dvakrat. No way. Povej mi kaj je narobe pa bomo uredil. Pa reče, da računalnik ne sprejme potnega lista, ker ni nizozemski in da s cele zadeve ne bo nič. Nakar se zaderem, da sem že 6 let tu (malo pretiravam) in da tako pa ne! Hočem nadrejene! Pa se mal ustraš in reče, da se bo pozanimala kaj je narobe. Po 10 minutah mi reče, da bo to urejal gospod Visser in da me bo poklical, ker ima trenutno stranko na telefonu. Oooo to pa ne: veži me k njemu, bom počakal.

Gospod Visser je, očigledno, zelo slab čitalec lastne elektronske pošte in ni videl forwardiranega maila z mojim pasportom. To je ugotovil šele po tem, ko sem mu jaz jasnovidno povedal, da ga čaka email z mojimi pozdravčki. Baje da je nato obrnu par telefonov, vmes se mu je podrl sistem in po 37 minutah pogovora z Vodafone klantenservice, bom jutri baje dobil nov telefon in pogodbo. Aja, pa po zelo dolgem teženju!

Bomo vidl, je reku ta slep. Nč ne vrjamem, dokler svoje nove zverince ne držim v roki!

Monday 4 February 2008

(pod) Amsterdam


Do Amsterdama imam love-hate relationship. Ko sem živel tam, sem ga sovražil. Predvsem center: umazan, hrupen, tone turistov, pijani in zakajeni Angleži, nagobirani Američani, glasni Italijani in Španci, nihče od teh pa ne razume koncepta kolesa in kolesarskih stez - ki so namenjene KOLESARJEM! In ne fotografiranju. Bene. Potem pa vsi tisti kofišopi, iz katerih smrdi po travi, prostitutke in vsi pedri. Obup. Vedno sem živel malo ven iz centra, tako da mi je bilo vse to prihranjeno. Zdaj, ko sem že dve leti v Utrechtu, mi je Amstredam všeč. Še posebej, ko je sončno. S kolesom in iPodom pedaliram po cestah, prek mostov čez kanale in zvonim kot blesav ter pizdim na turiste. Pa še fino se mi zdi. Zadnje čase sem imel že nekajkrat občutek, da bi rad nekomu plunil v obraz, ko se peljem mimo. Tako ža štos. Da bi videl, kakšna bo reakcija. Seveda tega ne bom naredil, me pa v to priganja mali idiot v meni.
Kadar dežuje in piha, Amsterdam še vedno sovražim. A malo manj...

Pred kratkim pa so razkrili načrte za razvoj tega mesta. Projekt se imenuje AMFORA (Alternatieve MultiFunctionele Ondergrondse Ruimte Amsterdam). Predstavila ga je utrechtska skupina Strukton v povezavi z arhitekturnim birojem Zwarts & Jansma iz Amsterdama, od koder so vzete tudi vse fotografije in plani.

Njihov namen je zgraditi mesto pod mestom, točneje pod amsterdamskimi kanali. In ne le ene, ampak 6 (ŠEST) etaž. V teh prostorih bi bile primarno garaže, pa tudi trgovine, kinomatografi, športne dvorane in podobno... In to le na nekem malem koščku Amsterdama, ampak po vsem "orumenelem" delu na spodnji sliki. Tam so vidni vsi štirje glavni kanali (ringi okoli centra), podzemno mesto pa bo povezovalo en del obvoznice z drugim. Vsekakor super smel načrt, še posebej, če vemo, da je večina Nizozemske zgrajene na mivki in pilotih, voda jim dela večne težave itn.Ob takih planih se mi dogajanje v Ljubljani zdi smešno. Je pa res, da je politična volja tam bolj krhka in da je denarja neprimerno manj.

Vse skupaj pa me spominja na strip Mikija Mustra Skok v prihodnost, kjer naši potomci živijo pod zemljo, jedo pa tabletke, ki se spremenijo v hrano. Znanstvena fantastika se nevarno spreminja v resničnost.