kva!?

Takole, dragi moji, tega imam jaz zdaj pa res že počas polen kufer! Danes smo 21. julija. JULIJA. Da ne bo kdo po pomoti bral januar.

Že dobrih 14 dni je tu dež, tema, mraz. Večere preživljam odet v zimske puloverje in termo štumfe. Kje so časi, ko si 21 juLija švical švic in pil hektolitre vode? Kje?

Prosim: včeraj nam je bilo namenjenih celo nekaj ur sonca. Kako smo jih bili veseli!! Kot Sahara vode. Žalostno, žalostno.

Pregovorno dolgi dnevi na Nizozemskem so zdaj prekleto kratki, razlike med dnevom in večerom sploh več ni.

Constance je rekla: Nizozemska ima dva letna časa: sivo zimo in zeleno zimo.
Hmmm.... time to move?

to in ono, aka update

Torej pri nas poletje stavka. Tako kot sodniki pri vas. Nekaj se je šopirilo začetek maja in povlekel sem ven vse svoje flipflopse, lanene hlače, majce brez rokavov. Zdaj pa sem si kupil trench coat, nosim dolge hlače in stopala so zavita v štumfe ter potisnjena v čevlje. Zjutraj se ovijem v šlafrok. Dežuje, je sivo, skratka novembrsko.

Se pa dogajajo druge, lepše stvari. In osebno sem bolj srečen za te.

Cmoko je sploh uspešen na vseh področjih. Spet piše za ljubljansko opero, spomladi pa se je prijavil na dva doktorska natečaja na Univerzi v Utrechtu (ki je med drugim 6. v Evropi). Najprej je izvedel, da je dobil triletnega inštituta OGC, potem pa je dobil še veliko bolj prestižnega štiriletnega, ki se imenuje AIO (assisent in opleiding). Na slednjega se lahko prijavi kdorkoli, medtem ko je prvi le za tujce. Na AIO se je prijavilo čez 200 wannabe doktorjev, Cmoko pa je eden izmed petih, ki so mu ponudili pozicijo na univerzi.
Ne morem opisat veselja, ko sva izvedela, da lahko s svojim raziskovalnim delom nadaljuje. Tako bo naslednja 4 leta dobival plačo in raziskoval. Hodil po svetu in šnofal po knjigah. Med drugim pa se bo septembra, ko konča magisterij, začel učiti japonsko. Jaz pa tud! Kandžije se že učim. Pisat namreč.

Mene so v treh dneh poklicali za kar nekaj koncertov in še posebej pomembno za Matejev pasijon marca naslednje leto. Pasioni so na Nizozemskem velika zadeva. Izvaja se jih povsod ves čas pred veliko nočjo. Ansambel, ki me je poklical, je dober, ne top, ima pa zelo dobrega dirigenta, s katerim bo veselje dalat.

V kratem času sva v najinem domeku gostila dve slovenski damici, ki sta prišli gledat, kako se tu imamo in kaj delamo. Urša je vedno zabavna in zlata. -onke pa pred njenim obiskom nisem dobro poznal. Zdaj imava novo prijateljico. Skupaj sva letala in gledala, kaj se pri nas gradi, šimfala to, kar se gradi in razpravljala o življenju, slovenski družbi, vzorcih obnašanja itn. Hvala!

Zdaj pa nazaj za note. Konec meseca imam pomemben koncert. Pa še to, ta teden sta se nad naju vselila najina dobra prijatelja Nicolas in Mauki. Zdaj grem z novo sosedo, Mauki, na trg z rožami. Zamuja 5 minut, pa samo dol po štengah mora prit ...

Ah, pa kaj če dežuje, imam se krasno!

sex and the city - pozor, spoiler

Ja ja, prav. Vsi ste že siti tega filma in te nadaljevanke. Pa govorjenja o njej.

Zdi se mi, da sem nekaj o tem že čečkal po blogu, zdaj pa nekaj popolnoma drugega.


Včeraj sva šla namreč s Cmokotom v kino. Gledat Sex and the city (a mi lahko prosim kdo razloži, zakaj so tako simpel naslov v slovenščino prevedli narobe?! Prav je seveda Seks in mesto. Ker nadaljevanka govori o sekualnih podvigih in o New Yorku ne pa nujno o seksu v New Yorku!). The film. Ali po ameriško the movie.

Ko sva kupila karto, sva šla še v trgovino po sladkarije, potem pa v dvorano. Dragi moji, v celi dvorani s 400 sedeži jih je bilo zasedenih približno tričetrt. Od tega, prosim lepo 5 moških. PET! Od tega, če razčljenjujem naprej, 3 geji. Najmanj.

Kaj takega še nisem doživel. Toliko estrogena na kupu in tako malo testosterona še nisem doživel. Najprej je bilo, kot da bi stopil v parfumerijo. Potem pa kot da sem v ginekološki čakalnici. Povprečna starost je morala biti nekje med 20 in 25 let. Da visokotonega čebljanja in žvrgolenja sploh ne omenjam.

In potem višek doživetja v kinu: vsakič, brez izjeme, so najine sogledalke ob romantični sceni zavzdihnile. Ob sceni zavrnitve razočarano in prizadeto vzdihnile. Ob maščevanju veselo zaploskale ali olajšano izdihnile. Torej, to je res treba doživet!!

Da filma niti me omenjam. Nekaj tako "ženskega" še nisem videl. Vsi limonadasti filmi se lahko skrijejo. Toliko stereotipov še ne. Vidi se pa vse: od gejevskega poljuba na začetku, do "lezbičnega para", do neobrezanega penisa; ne sicer "ful frontal" pač pa precej dostojen profil Dantejevega tiča. Vidimo celo joške Mirande, ene od štirih junakinj, ki so celo serijo nadaljevank preseksale z modrci ali pa v t-shirtih.

Kar sem mislil z "ženskim" filmom, je pa to, da so vse družbene situacije postavljene iz striktno ženske pozicije, ki se domala vedno izkaže za napačno. Kaj se torej iz tega filma lahko naučimo? retorično vprašanje?

Drugo, kar je pa še posebej očitno in proti koncu filma že malo ogabno pa je, da je to kljub vsemu poltretjo uro dolga reklama. (1) Za dizajnerje (Vivienne Westwood, Manolo Blahnik, Louis Vuitton med najbolj izstopajočimi), (2) za vodko Skyy - ki jo Carrie žloka po zavrnitvi poroke, (3) za iPhone - ki ga Samantha porine v roke Carrie in ga slednja ne zna uporabit, (4-7) za Mercedes avtomobile na večih nivojih, nenazadnje (8) za šampon Garnier Fructis, ki je v trgovini na policah kar dvakrat ... To, da se firme potegujejo za nastope v filmih, sploh ni nič novega, način, kako je pa to pokazano v SATC pa lahko razumemo vsaj na dveh nivojih:
Ali gre za nič kaj prikrit način oglaševanja ali pa je podton tega oglaševanja ciničen in želi opozoriti na to, kako to načeloma bolj prikrito to tako ali tako gledamo v vseh filmih. Dvomim sicer, da je tak puhel film nosi tako globoko in pretanjeno izpeljano sporočilo.

In za konec koncev: dočakali smo temnopolto igralko. Ki ni le statistka! Bravo! V vseh sedmih sezonah ni niti ene. (Če me spomin ne vara) Je pa tajnica. In najema taškice, ker seveda nima denarja za prave. Dokler ji krasna bela Carrie za božič ne pokloni LV. Kako so belci radodarni!!

Vesel sem, da sem ga šel gledat. Tako sem zaprl knjigo Seksa in mesta. Vse štiri ženske so zame mrtve in basta. Tudi če nikoli več ne vidim enega samega odlomka nadaljevanke in filma. Preveč je preveč...