Wednesday, 3 October 2007

študij in plače

V današnjem Volkskrantu je izšla priloga o študiju. O različnih univerzah in o tem, kaj lahko Nizozemci študirajo in kje. Kaj študenti pričakujejo od študija in predvsem o zaposlitvi po končanju.

Za smer študija se odločajo že v srednji šoli. Imajo namreč na voljo 4 različne usmeritve sekundarnega izobraževanja (ki se začne pri dvanajstih letih):

1. VMBO - srednja šola poklicnega izobraževanja. Traja 4 leta in se lahko nadaljuje na drugi stopnji poklicnega izobraževanja (MVO). Izbiraš lahko med inženirstvom in tehnologijo, ekonomijo, agronomijo ter nego in socialnim skrbstvom.

2. Višja stopnja splošne srednje šole (HAVO), ki traja pet let in pripravlja dijake na študij za visoke šole (HBO).

3. Preduniverzitetno šolanje (VWO), ki traja 6 let in pripravllja dijake na univerzo.

4. Najmanj pogosta srednja šola pa je PRO, ki je šestletno poklicno vzgajanje in izobraževanje. Večinoma gre za izobraževanje ljudi s posebnimi potrebami.


Terciarno izobraževanje na Nizozemskem poteka v šestdesetih visokih šolah in štirinajstih univerzah. Medtem ko so univerze usmerjene bolj v znanstveno-raziskovalni študij, visoke šole po končanju študija ponujajo določen poklic in so izobraževalno torej bolj naravnane na prakso kot pa teorijo.


Kar me je pri članku najbolj pritegnilo, pa je bila razpredelnica zaslužka po končanju študija. V analizo so vzeli povprečno neto plačo določenega poklica eno leto in pol po diplomi.
Na samem vrhu in v veliki prednosti so zobozdravniki, ki na mesec zaslužijo €3025. Sledi jim ekonometrija z €2125 in bronasta medalja gre fiskalni ekonomiji s 1975 evri plače. In tako naprej... če vas zanima povsem določen profil, vam lahko povem posebej, ne bom zdaj prepisoval vseh kategorij.

No, in povsem na koncu, zadnji dve mesti sta rezervirani za glasbenike €975 in (profesorje za) ples z bornimi 800 evri mesečne plače.

Jasno je, da zobozdravniki večinoma takoj dobijo zaposlitev in da se njihovi zaslužki tudi skozi kariero ne spreminjajo veliko. Če imaš zasebno prakso in se ukvarjaš z maksilofacialno ali lepotno kirurgijo ter protetiko, lahko za svoje storitve računaš zelo veliko.

Glasbeniki pa so leto in pol po končanju lahko brezmejno srečni, če sploh imajo službo, ali pa konce krpajo skupaj s posameznimi koncerti. Živijo od ust k riti. Kasneje v karieri se nekateri solisti in dirigenti povzpnejo do astronomskih honorarjev, kot so 10.000 pa vse do €50.000 (ali več) na koncert. Torej na večer. Kar je seveda popolnoma nemogoče doseči v prvem letu kariere. A to je vse popolnoma negotovo, mnogi tolčejo zelo borno življenje, ali pa zamenjajo poklic aktivnega glasbenika za managment ali kaj popolnoma tretjega.

7 comments:

Sunshine said...

Jaz vama obema s Cmokotom priželim, da najdeta zadovoljivo in izponjujoče delo na področju, ki ga imata oba tako zelo rada. Si kar predstavljam kako frustrirajoče mora biti opravljati nekaj, kar te ne veseli samo zato, da imaš nekaj za vtaknit v usta in prostor za spanje. Držim pesti! ;)

P.S. če ti ni težko bi pa res prosila če lahko pogledaš iz tabelce plače za tržnega raziskovalca ali statistika (če prve kategorije ni). Hvala!

Anonymous said...

lahko se za univ. dipl. strojnika?

Vesna said...

zanimivo...

Kaj pa bibliotekarji?

firbec.press

ambala said...

ojla kako grozno, da tako poredko odgovarjam.

Takole: informatik (to je pomoje najbližje statistiki) ima €1875.

Strojnik sem našel samo tehnično stroko, ne pa točno strojništvo in je €1925.

Bibliotekarjev pa žal nisem našel v tej razpredelnici.

Staša said...

in geograf? -)

Vesna said...

Drek... Se vidi, da nas bibliotekarjev nihče ne ceni. Sem pa slišala, da jih kar iščete pri vas tam gori. Pa v Bruslju tudi.

hmmm....

Fetalij W. Tyschew said...

interesting, res. podoben način študija imajo tudi v nemčiji, kolikor vem?