Po slovenski, ali bolje ljubljanski paradi ponosa, kjer se na ogled postavlja nekaj istospolnih posameznikov in parov, ki opozarjajo na problematiko takih osebkov na tem "koščku nebes", je mojo pozornost prevzel take škandalček:
Heinz je začel oglaševati svojo deli majonezo. Pri njihovi novi oglaševalski agenciji so jim pripravili tale oglas, ki so ga potem na TV tudi vrteli. Prosim:
Bravo! Bil sem navdušen. Zelo butch moškega, z očitno newyorškim naglasom (menda tudi italianske provinience) otroci kličejo mami. Medtem ko je bolj nežen in suh "oči" provider družine... Vse lepo in prav. Zakaj pa ne? Brisanje mej med gendrom, istospolna ljubezen, istospolna družina...
Dokler purgerski američani (Tadej mi je post festum povedal, da gre za Britance, zato tale popravek...) niso skočili v plafon svojih lepih primestnih hišič in Advertising Standards Authority zasuli s pismi, klici in maili, da je tak oglas neprimeren in žaljiv. Da je neprimerno kazati dva poljubljajoča se moška. Ki vzgajata družino. Prav takšno, kot je njihova.
Ljudje so se namreč prestrašili! Ojej! Oglas ni primeren za otroke. Zakaj že? Ker kaže ljubezensko in ljubeznivo domače okolje? Ne. Ker so starši soočeni s tem, da morajo otrokom razložiti kaj je istospolna ljubezen in kaj pomenijo take družine. In ker ameriški (britanski) starši te vzgojne vloge nočejo prevzeti so se spravili nad oglas.
Heinz je oglas, kakopak, umaknil z malih ekranov. Oni da pač sledijo in prisluhnejo svojim kupcem. Krasno.
družba v. homoseksualnost 1:0
Wednesday, 25 June 2008
Sunday, 1 June 2008
konec ujčkanja
Mejniki. Ki si jih nenehoma postavljamo v življenju. Jaz sem prevozil še enega.
Nekaj časa sem bil odsoten z bloganja. Preprosto nisem imel nobenega časa niti energije brat emailov, kaj šele blogat. Bil sem v dveh opernih produkcijah naenkrat. Včeraj pa sem imel še svoj ZADNJI IZPIT v obdobju svojega šolanja. Potem, ko sem oddal magistrsko nalogo in jo zagovoril, sem včeraj odpel še magistrski koncert. V novi veliki dvorani novega Amsterdamskega konzeratorija. Ki so jo poimenovali po njihovem (našem) slavnem nekdanjem učencu Bernardu Haitinku.
Zdaj se začenja profesionalno življenje, kruto prodajanje na trgu delovne sile klasične glasbe in opere, nič več ujčkanja v šoli. Odgovornost za samega sebe. Poklic, v katerem titel magister glasbe ne pomeni nič. Pomembni so pretekli nastopi in bodoče avdicije.
Čas kruha in vode je začel prav včeraj. No tako črnogledo vseeno, ker imam za bližnjo prihodnost že precej koncertov in opernih produkcij.
Na obisku sta starša in zelo sem vesel, da sta prišla! Že zelo dolgo se nismo imeli tako lepo in sploh prvič smo se ga skupaj nacukali!
Srečen sem in vesel. Nestrpno pričakujem kakšne bodo poti po katerih bom stopal zdaj. Upam, da ne preveč trnjave...
Nekaj časa sem bil odsoten z bloganja. Preprosto nisem imel nobenega časa niti energije brat emailov, kaj šele blogat. Bil sem v dveh opernih produkcijah naenkrat. Včeraj pa sem imel še svoj ZADNJI IZPIT v obdobju svojega šolanja. Potem, ko sem oddal magistrsko nalogo in jo zagovoril, sem včeraj odpel še magistrski koncert. V novi veliki dvorani novega Amsterdamskega konzeratorija. Ki so jo poimenovali po njihovem (našem) slavnem nekdanjem učencu Bernardu Haitinku.
Zdaj se začenja profesionalno življenje, kruto prodajanje na trgu delovne sile klasične glasbe in opere, nič več ujčkanja v šoli. Odgovornost za samega sebe. Poklic, v katerem titel magister glasbe ne pomeni nič. Pomembni so pretekli nastopi in bodoče avdicije.
Čas kruha in vode je začel prav včeraj. No tako črnogledo vseeno, ker imam za bližnjo prihodnost že precej koncertov in opernih produkcij.
Na obisku sta starša in zelo sem vesel, da sta prišla! Že zelo dolgo se nismo imeli tako lepo in sploh prvič smo se ga skupaj nacukali!
Srečen sem in vesel. Nestrpno pričakujem kakšne bodo poti po katerih bom stopal zdaj. Upam, da ne preveč trnjave...
Subscribe to:
Posts (Atom)
