Friday, 22 December 2006

Božič?


Z Božičem imam vedno problem. Kot praznikom. Doma ga nismo nikoli praznovali, saj smo imeli veliko družinsko večerjo na Silvestrovo. Takrat je tudi prišel Dedek mraz in nas obdaroval. Spomnim se, kako me je kot otroka babica (ki je umrla, ko sem imel 6 let) odvlekla v sobo, da jo bova "pospravila", jaz pa sem na vsak način želel kukati skozi ključavnico, da bi Dedka mraza videl. Kar mi je babi seveda na vsak način poslušala preprečiti. Dvomim, torej sem.

Na božični dan se je rodil odrešenik. Fino. V to ne verjamem. Ne verjamem, da je bil nekdo poslan na svet, da bi trpel zame. Ne verjamem, da sem a priori grešnik. In da moram zato a priori hodit k nekomu, da mi bo priskrbel zveličanje. Medtem, ko ta nekdo najbrž v zakristiji posiljuje dečke in otipava deklice. Lepo pa, da nekateri v to verjamejo.

Kaj je zame torej Božič? Praznik, ko se morem veseliti zaradi drugih ljudi? Ko se moram pretvarjat, da mi pomeni veliko, zato ker pomeni drugim.? Zame ni to ne družinski ne verski praznik. Prav. Se bom pretvarjal. Res brez najmanjsega problema. Če ljudje uživajo v nečem, potem jih res ne mislim prepričevati v nasprotno.

A Božič je danes predvsem nakupovalni praznik. In zlajnanih kičastih popevk. Čas, ko se družina vsaj enkrat zbere. Morda edinkrat v celem letu. Za to se ga splača imeti.

No, mi se letos ne bomo zbrali. S Cmokotom ostajava na Nizozemskem. Imava svoj Božič. Sicer sva bila pa danes tako nestrpna, da sva se že obdarovala. Jupii!! Včasih je fino bit nestrpen! ;)

Vsekakor: vsem lep Božič!! Naj bo to praznik ljubezni. Do bližnjega. Do neznanca na cesti. Do pocestnega glasbenika. Do dolgo pozabljene tete, ki je sama v domu za ostarele.

6 comments:

Lolita said...

Pri nas ne praznujemo božiča.
Niti ne bomo skupaj za božič.
Moji starši grejo smučat, jaz bom doma. :)
Imela bom kvazi božično zabavo, ker je božič pač tak lep izgovor za zabavo. :D
Božiček mi ni nikoli nič prinesel, samo dedek mraz. Božič mi ne pomeni prav nič in to se mi ne zdi narobe. :)

Lolita said...

Wau kakšna lepa rožica je zraven komentarja. :D

ka-ma said...

Pri nas doma bozic ni bil nikoli mocno povezan z vero, bil je preprosto cas, ko se je skupaj zbrala cela druzina, raztepena po svetu. Tudi z darili nismo nikoli pretiravali in zaradi tega vcasih dobivali zacudene poglede nekaterih, ki so si talali nakit in pelc montle (bljak)! Zdaj, ko sem porocena in moj moz bozica sploh ne mara mi tale cas pomeni bolj misli na vse moje drage, ki so dalec stran. Pa tudi spomine na toplo vzdusje v nasi druzini, kakrsnega zelim vsem.
Ti in Cmoko imata svojo ljubezen in to je pomembno. Ne pustita si tega vzeti! Zelim vama lepe praznike, polne ljubezni in upanja!

ambala said...

Draga Ka-ma - enako tudi tebi. Res.

Lolita, tebi pa dober žur za božič! ;)

aleks said...

Natanko tako, kot si napisal, božični čas občutim tudi sam: "Naj bo to praznik ljubezni. Do bližnjega. Do neznanca na cesti. Do pocestnega glasbenika. Do dolgo pozabljene tete, ki je sama v domu za ostarele."
Ni česa dodati, s tem je vse povedano.

Lepo lepo se imejta!

Cmoka,
a.

Freycha said...

Dragi bratec!

Včeraj sem bila v LJ.. sem bila tako vesela, da sem bila cel dan doma. V lj, pri starših, v stanovanju, kjer sem odraščala. Kjer sva midva odraščala. Imeli smo "praznovanje". Sej veš kako to pri nas gre... v bistvu praznujemo Silvestrovo, samo njima se mudi uživat na Krvavec. V glavnem, manjkal si mi. Nekako sem te bila vajena doma in vidno si manjkal tudi staršem. Komaj čakam konec januarja, da prideš domov in da ti dam en močan objem in velik poljub.

Uživaj prihodnje dni. Tudi jaz sem v preteklih dneh pogrešala LJ... ka-ma ima prav. To je samo zaradi decembra.

BTW sploh nisem poštudirala, da si začel s slovenskim blogom. Jaz sem te pa že prav pogrešala. Sem vesela, da te spet berem.

Rada te imam in Cmokota tudi!

pozdravčke od Petra in mene pa pikice, ki raste v meni ;-))

cmoka