konec ujčkanja

Mejniki. Ki si jih nenehoma postavljamo v življenju. Jaz sem prevozil še enega.

Nekaj časa sem bil odsoten z bloganja. Preprosto nisem imel nobenega časa niti energije brat emailov, kaj šele blogat. Bil sem v dveh opernih produkcijah naenkrat. Včeraj pa sem imel še svoj ZADNJI IZPIT v obdobju svojega šolanja. Potem, ko sem oddal magistrsko nalogo in jo zagovoril, sem včeraj odpel še magistrski koncert. V novi veliki dvorani novega Amsterdamskega konzeratorija. Ki so jo poimenovali po njihovem (našem) slavnem nekdanjem učencu Bernardu Haitinku.

Zdaj se začenja profesionalno življenje, kruto prodajanje na trgu delovne sile klasične glasbe in opere, nič več ujčkanja v šoli. Odgovornost za samega sebe. Poklic, v katerem titel magister glasbe ne pomeni nič. Pomembni so pretekli nastopi in bodoče avdicije.
Čas kruha in vode je začel prav včeraj. No tako črnogledo vseeno, ker imam za bližnjo prihodnost že precej koncertov in opernih produkcij.

Na obisku sta starša in zelo sem vesel, da sta prišla! Že zelo dolgo se nismo imeli tako lepo in sploh prvič smo se ga skupaj nacukali!

Srečen sem in vesel. Nestrpno pričakujem kakšne bodo poti po katerih bom stopal zdaj. Upam, da ne preveč trnjave...