...

Ta vpis posvečam prijateljici preteklih let, prijateljici otroškega spoznavanja in časa brezbrižnosti, ki je bil napolnjen z veliko smeha, veselja, pa tudi joka, časa zdravega tekmovalnega duha brez škodoželjnosti in zamerljivosti.

Spoznala sva se v športnem udejstvovanju in čeprav sva si bila konkurenca, sva razvila prijateljstvo, ki pa vseeno ni bilo globoko. Cenil sem jo kot pokončno, delovno, prizadevno, predvsem pa kot izjemno prijazno, radodarno in širikosrčno osebo.

Pred leti sva se srečala in omenila mi je, da se je borila z obliko raka in da je trenutno sicer stanje stabilno. Zaradi hormonske terapije je govorila veliko bolj globoko kot pred zdravljenjem. Ironija je hotela, da je pridno študirala in doštudirala medicino.

Pred nekaj dnevi sem se na vlaku v Amsterdam spomnil nanjo. Po zelo dolgem času. Kar na lepem sem začel močno in dolgo misliti o njej. Kaj dela, kako je njeno zdravje, obenem pa sem se seveda spominjal najinih otroških let, ur in dnevov treninga, ki smo jih preživeli skupaj, tekmovanj, ki smo se jih udeleževali tako po Sloveniji kot v Italiji in Veliki Britaniji.

Danes mi je mami sporočila, da je pred dnevi umrla. Sploh ne vem, če je že imela 30 let.

Polona, mir s teboj in na svidenje!

prosim, da tega vpisa ne komentirate. hvala