Tako, pa šibam. Cmoko je sicer še vedno bolehen, a me podi. Prav. Upam, da bo vse ok, ne maram ga pustiti vsega fibroznega doma. Samega. Res se ne počutim dobro s tem, da grem, a vem da moram in vem, da se bo čuval... Je pa sicer dodobra založen...
Sam se počutim precej zanič, da tako letim da drug konc Evrope, ko je on doma bolan. Moje mesto je tu, da kuham čaje, stiskam pomaranče in skrbim za splošno razvajanje in crklanje. Čuden občutek... Prvič, da grem tako zdoma, ko živiva skupaj. Ko je živel v Ljubljani, tako ali tako nisem mogel nič, ko sem pa le bil 1200km stran. Še ena stvar, ki se močno spremeni, ko živiš skupaj. In vesel sem, da je tako!
Tole je château kamor šibam, par deset kilometrov iz samega mesta, sredi vinogradov. Proizvajajo slastnega bordojca, regija se imenuje Médoc, in ga bom srkal cel teden! Upam, da vreme bo, ker pred dvema letoma sem zmrzoval - gradovi iz 17. stoletja imajo bolj slabo gretje... hja, tant-pis!
Mejte se no! :D
7 comments:
Hmmm ne vem pa, če si omenil, kaj boš tam počel? Pa ne, da ga greš pit za cel teden?? ;-))
na vsak način pa se imej lepo in uživaj, pa preden greš, Cmokota v mojem imenu zelo zelo zelo lepo pozdravi!
cmoka obema!!
Srečno pot, pa veliko veselja in užitkov med čudovitimi vinogradi ti želim. Lp
Uau, lepo. Uživej maksimalno. Cmoko ima prav, nič mu ne bo hudega no :) Ti pa le uživaj :)
Zelo perspektivno.
Po tem tednu boš verjetno ti potreboval pomaranče bolj kot on. :D
Lepo se imej!!
Kje si zdej :)
I miss you too
Joj, sej lepo da si v takšnih lepih koncih in da uživaš, ampak res škoda, da tam očitno nimaš dostopa do neta. Se mi zdi, da nas že kar nekaj nestrpno čaka na kakšen novi post. ;) :)
Post a Comment