Thursday, 6 September 2007

in memoriam pavarotti

Med branjem, poslušajte Pavarotijevo interpretacijo Puccinijeve arije E lucevan le stelle. Zdaj je postal ena izmed teh svetlečih zvezd na nebu.



Sprva nisem bil velik ljubitelj Pavarottija. Predvsem zato, ker se mi je zdel preveč skomercializiran. Kljub temu, da so ga mnogi hvalili, da je ljudem približal operno glasbo, sem sam menil, da temu ni tako. Približal jim je svoje petje in ti ljudje so kupovali njegove plošče in zgoščenke, hodili na njegove koncerte, niso pa kupili celotne Traviate ali Tosce. Niso pa šli v opero. Ostali so uporabniki opernih arij, kar je eden - najmanjši segment operne umetnosti.

Kasneje pa sem ga začel ceniti, predvsem zaradi njegovega fenomenalnega glasu. Po mojem menju je bil zelo naraven pevec, čeprav je tenor eden najbolj nenaravnih glasov.

Tako lahko poje le Pavarotti: tehnika, ki jo ima, je
njegova tehnika. Glas je bil ogromen in povsem odprt.
Ni mesenosti, je le glas.
Njegov glas lebdi.
S svojim glasom je popolnoma radodaren.
Razdaja se brez zapor.
Ko poje on, imaš občutek, da je to nekaj popolnoma lahkega in da se pri petju popolnoma nič ne trudi. A to je tako, kot dobri avtomobili. Močen motor dela, zato, da se mi lahko vozimo povsem lahkotno. Pri svojem delu pa je bil popolnoma pazljiv. Pel je le vloge, ki so napisane za njegov tip glasu. Nikoli se ni izpostavljal. Nikoli pel Bacha, Wagnerja, Čajkovskega, tudi Rossinija ne. Njegov repertoar je ostal skrajno izbran del italianskega belcanta. Tako je njegov glas, ostal povsem mlad.

Pavarotti je postal ened izmed najbolj znanih zemljanov. Za opernega pevca je to povsem nepričakovano. Še posebej za moškega. Callasova je bila velika zvezda in del svetovnega jet-seta. Po njej je prepoznavnost presegel le Luciano. In zdaj se na tem področju trudita Anna Netrebko in Rolando Villazon. A za koliko časa? Bo njuna tehnika zdržala? Bojim se, da ne.

A Pavarotti je imel "jajca" in bil je drzen ter se pognal v vode pop glasbe. Vedno je želel biti poznan in slaven. Hotel je biti tipični italijanski tenor: znan in zaželjen. Postal je ravno to.

Naj počiva v miru. Hvala za krasen glas in glasbeno razdajanje. Posnetki bodo brez dvoma ostali mejniki glasbene zgodovine.

Za konec pa, če ste se prebili do sem, lahko poslušate arijo, ki ga je naredila slavno: gre za Donizettijevo opero Hči polka, kjer mora Tonio odpeti devet zaporednih visokih C-jev. Tako imenovani tenorski Mont Everest. Osvojijo ga lahko le zelo redki pevci. Gre za vsekakor neverjetno arijo! Obilo užitkov!

7 comments:

Dinozaver said...

S tem o približevanju operne glasbe si zadel prasca točno v oko. Klasični crossover je bil že v začetku zabloda. Ljudje so ponoreli zaradi treh tenorjev in pokupili njihove plošče, ostalo jih pa ni zanimalo. Danes se od klasike najbolje prodajajo greatest hits in best of... kompilacije, ker se nikomur ne da poslušati celih simfonij, da o operah ne govorim. In potem so tu še chillout sranja (Chill with Bach, ooo, kako fensi, a ne?). Pavarotti je bil res dober, lahko bi nehal peti pred 30 leti in ostal prava legenda. Ampak potem ne bi imeli Miss Sarajevo... :)))

ambala said...

Hehe, dini, prjatu, dobr dodal!

Mah če ga je veselil pet Miss Sarajevo, zakaj pa ne. Sej ni fušu pa tud štima ni ful trpela. Mene to ne mot. Kot rečeno me bolj mot, ko mi govorijo koliko je naredu za klasično glasbo. Bolj mal, zase pa velik...

nekje drugje said...

Zelo točno, res. A se bo to potem zgodilo tudi z Montserrat Caballe, ki se je bodo ljudje spominjali samo po Barceloni? Pa še nekaj bi dodal dinozavru: vsaj v Britaniji je pravo medvedjo uslugo klasiki naredila komercialna radijska postaja Classic FM, ki predvaja "najlepšo glasbo na svetu", kot jo še vedno oglašujejo, namreč res samo dostopno, priljubljeno in ja, tudi nezahtevno. Poslušalcem s tem morda res "odpirajo obzorja", vendar podobno ozka kot "gratest hits" in "the best of". In to gre na živce tudi meni, pa klasike ne poznam dovolj (pa bi jo rad).

Dinozaver said...

Montserrat Caballe je v Barceloni skoraj tako dobra kot Freddie M., škoda, ker ni posnela še kake plošče, ker je res veliko obetala. ;)
Classic FM po mojem niti ni slaba stvar, če je to del mainstreama. Je le nekaj drugega, če so nediskriminatorne množice nekaj ur na dan izpostavljene klasičnim šlagerjem kot pa, recimo, turbo folku. No, na koncu je to še vedno stvar izbire.

ambala said...

Meni operni pevci naceloma v pop glasbi ne grejo na zivce. Barcelona je res vrhunska, ampak Monsa je tam se vedno operna pevka in se ne prodaja za popevkarco. Tudi Pavaroti se ni pretvarjal in so kaksni komadi res prav fini. Samo ni pa to resna glasba.

Meni je vedno zanimivo, zakaj ljudje ne poslusajo klasicne glasbe.

ambala said...

Aja prehitro sme stisnil tisti send. Hotel sem povedat se to, da mi grejo pa super na jetra operni pevci kot Gotarjeva, ki niso ne tic ne mis. Ni ne operna pevka, niti pop, skratka ena sama megla.

Freycha said...

No, meni vseeno Pavarotti nikoli ni bil kaj prida všeč. Mi ne paše njegov glas v uho. No, sem pa tja sem še kdaj slišala kaj, kar je bilo pogojno ok, ampak v osnovi pa ni bil ravno moj favorite. Sploh ne zadnjih 10. let, ko mi je njegov glas deloval prisiljeno.... Ampak za razliko od bratca, jaz itak nimam kaj dosti pojma o tem ;-)