Friday 12 January 2007

Egipt 1

Po check in-u na Schipholu (glej prejšnji post za lekcijo izgovorjave, hehe) sva se vkrcala v Egypt Air. Sem že gledal, če bo kje odprtina za roke, da bomo pomagal letet. Sicer čist spodoben A321, ampak zgonen pa tako, da se ti milo stori. Prevleke za sedeže obnucane, mal strgane, stevadri (samo ena stevardesa) vsi kosmati in zaraščeni. Takoj vidiš, da greš v drugo okolje. Kako zanimivo, da so letala že odraz države, kam greš (ko sem letel iz Miamija v Frankfurt z Lauda Air je bilo tudi jasno kako škrti so österreiherji).

Prva super zadeva: mangov sok. Mljac. Cmoko je pil guavo, kar tudi ni bilo slabo, potem pa še paradižnik. Nič alkohola, pa čeprav jaz iz vraževernih vzgibov na avjonu vedno pijem rdeče vino. No, tokrat ga nisem in nič posebnega se ni zgodilo.

V Kairu so naju pričakali takoj po izstopu iz letala in prvi zaplet je bil z vizo, ki naj bi jo dobila na letališču. Predstavnik agencije je hotel, da jo plačava, čeprav sva jo plačala že v Amsterdamu. Pa je hotel 300LE za vizo in rekel, da denar dobiva nazaj, če je to res, da bo preveril. Nalimala sva znamkice v pasport, in se odpravila k policaju. Ki debelo gleda najine potne liste in vpraša še za kak drug dokument. Kot kaj, na primer? Ja, osebno. Jaz dam nizozemsko osebno in jo gleda, potem pa reče: credit card. Prosim? Ja, kaj pa če je nimam? In mu dam še Diners, Cmoko pa EuroCard. Vse pogleda, preštempla 15 papirjev in najin pasport in se brez besed obrne k drugemu potniku. Midva se spogledava in enostavno odideva...

Pred vhodom se že grebejo za najine kufre, seveda vse za protiplačilo in malodane se tepeva za to, da svoje kufre sama peljeva do avta. Ko se odpeljemo, ugotovim, da šofer sploh ni prižgal luči. Pa mislim: no, model je pozabil, pa itak je svetlo tu na letališču od vseh teh luči. Potem pa vidim, da so redki avtomobili, ki sploh imajo prižgane luči. Šibajo en mimo drugega in si blendajo, bremzajo, se zaletavajo, zrak je pa tak, da sem spet malodane staknil astmo!

Stanovala sva v hotelu Le Meridien Pyramids, kar pomeni, da je lociran neposredno pri piramidah! Hotel je 1A in ga vsem zelo zelo toplo priporočam!!

In tole je pogled na levo, takoj ko stopiš iz avle:
FAMOZNO!!!

Sobe velike, lepe urejene, kar pač hotelu s 5 zvedicami pripada! Vse pa tako poceni, da se ti zmeša: sobna postrežba - vroča čokolada, svež pomarančni sok, velik krožnik svežega sadja in limonina torta 77LE. Kar je reci in piši €11! Za room service! Pri tem je seveda treba omenit, da je dobra plača Egipčana v Kairu med 200 in 300LE. Kar je med 28 in 43€ mesečno. In da so vse cene povsod dvojne: za Egipčane in za tujce.

Drug dan sva letala po Kairu. Stoenk kolikor hočes. Vse so taxiji. Midva sva se peljala sicer z enim bolj modernim. Tole je pa armatura. Prosim, ne me prašat, kaj je ta pelc tam... Neka rdeča škatla na desni je močno zaprašen taximeter. Pomoje ni bil uporabljen že od namestitve.
Pogledala najbolj znamenito zadevo v mestu - Citadel in mošejo Muhammeda Alija (pa ne boksarja).








Piramide seveda niso v Kairu ampak v Gizi ;) Mošeja je famozna, predvsem navznoter.






Vidite, kako se lepo sesa preproge v džamiji? No problem!


Tole je pa pogled na mesto. Kdo opazi meglo?
No, to je smog.


Pol sva srečala enga modela, Kairčana, ki je sicer iz Aswana in naju je cel dan gonil po islamskem delu mesta. Pila sva vse od karkadaja (napitek iz hibiskusa) do kasaba (pijače iz sladkornega trsa, ki je gosta svetlozelena pijača in sploh ne tako zelo sladka). Povzpela sva se tudi na minaret džamije in tole je slika islamskega Kaira. Vse podrto! Pokonci so samo pritličja ali pa prvo nadstropje. In situacija ni nič boljša okoli centra, kjer stojita dva Hiltona. Stojiš v luži svinjarije in okoli tebe sama revščina in gledaš hotel, kjer je nočitev od 75 GBP naprej. Zadnji dan sva, ko sva se spet malo potepala okoli po centru videl celo kužka, ki je popolnoma obnemogel ležal na tleh, spustil mehur in sopel čakajoč na Matildo. Grozno!

Na koncu dneva nama je Omar prodal še novo šišo (vodno pipo) in nekaj klasičnega tobaka in naju povabil na poroko - pa ne svojo. A po celem dnevu umazanije, slabega zraka, hektolitra zelo sladkanega črnega čaja, sem hrepenel le po najini super luksuzni sobi z veliko mehko posteljo. Tako sva se mu zahvalila za super dan in njegov prijatelj nama je še zdilal taxi za 20LE (ko sem dilal jaz na poti v Kairo, sem plačal 40 - toliko o mojih začetniških sposobnostih barantanja!). Pa še to se mi je zdelo malo, tako da sem mu dal potem še 5LE bakšiša. In to za cca. 37km poti. 25LE je €3,5.

Sem že omenil, kako je vse poceni???

Ob prihodu v hotel pa naju je čakalo presenečenje. V avli je potekala prava egipčanska poroka. Samo, da malo bolj fancy-shmancy kot tista v mestu. Izvedela sva, da stane taka poroka in sprejem v Le Meridienu okoli 10.000LE. Torej, res le za bogate.




Za konec pa še pogled s hotela ponoči. mmmmmmm

4 comments:

Anonymous said...

Sliši se res super..To je šele začetek? Kaj šele pride...

Freycha said...

Upam, da je to šele prvi del tvojega pripovedovanja, ker me še bolj zanima, kako je bilo v puščavi......
Sicer pa fajn napisano!!

ka-ma said...

Ja vsa tista umazanija je res sokantna! Vidi se, da ljudem vse dol visi, tako so navelicani vsakodnevne borbe za prezivetje. Koga potem briga, ce je na cesti kup smeti! Poznam veliko Egipcanov, so krasni ljudje in dobro poznam razmere tam. Razlike med revnimi in bogatimi so ogromne in cela drzava je vec ali manj na poti k hudicu, pokonci jih drzi samo ameriska pomoc in turizem. Res zalostno. Dezela s tako bogato zgodovino popolnoma v zatonu.

Komaj pa ze cakam, da preberem nadaljevanje vajinega potepanja!!

ambala said...

Tudi mene to ne neha fascinirati: kako je lahko dežela s tako bogato kulturo in takim bogastvom zabredla tako globoko...