Slovenië

Takole, pa sem doma! Doma, karkoli to pač je. No, Cmoko je tudi tu. Prišla preko Bruslja v petek. Ja vem, dolgo nisem nič napisal. Ampak, ko človek pride takole domov nima nič, ampak popolnoma nič časa več. Kar naenkrat se vsujejo vsi, ki jih nisem videl pol leta. Nazadnje sem bil v Sloveniji 12. avgusta. Kar je razumljivo in kar je zelo lepo!

Sobota je bila dan za sestro in Petra. Pa smo šli nakupovati v sijajni (cinično) BTC. Kjer se je trlo ljudi. Nakar sem hotel it v center Ljubljane, ker nisem tu, dokler se ne sprehodim po centru. In lahko bi plesal in kričal, ker v centru ni bilo NIKOGAR. Ura je bila dve popoldne in razen par zgubljenih turistov se po Ljubljani ne sprehaja več nihče. Treba je seveda povedat, da je bilo vreme toplo (kolikor je v januarju v normalnih naravnih razmerah lahko) in sončno. Torej ni, da bi padale ušpičene prekle in bi se ljudje bali za življenje. Ne. Paf!

Nato sva se vidla še z Nátasho. Namreč v nedeljo sva šla smučat. Na Krvavec. JUPIIII!!! Dan je bil božanski in jaz nisem stal na dilah več kot eno leto, pa še takrat sem smučal le enkrat. To je pa tako, če živiš v državi, kjer je smučišče dolgo 80m in je pokrito. A vse je šlo super in jaz sem užival kot bubreg v loju! Super luksuz pa je, da ko si lačen in ko se spusti megla, se lepo odpraviš s smučišča v hišo, kjer te čaka kosilo in čaj. MLJAC! Potem sva z Nátasho šla še malo skijat in domov. Pa v kino s Cmokotom. Babel! Fantastičen film!! Vreden ogleda in vreden pomisleka, čeravno ni povsem nekaj fantastično novega.

Ponedeljek frizer (nuja!!!) in kavica pa kosilce z novo prijateljico Lolito. Darling sweety! Fabulous! Res. Js sm s tabo! ;))

Torek sem malo pobluzil in s Cmokotom sva se vidla šele okoli pol noči. Imel je veliko dela in sva šla lepo tako kot v starih (da ne rečem še dobrih) časih na najih sprehod ob Ljubljanici. Potem pa spat.


Čudno se je vračat domov. Pri tem ni čudno to, da sem se vrnil v Ljubljano za en teden, čudni so moji občutki. Vračal sem se zadnje 4 leta. Vedno sem imel občutek, da sem prišel domov. Tokrat imam prvič občutek, da sem prišel na obisk. K staršem v hišo, kjer sem gost. Kjer ne morem več kar tako stikat po omarah in odpirati predalov, kjer so se stvari sprememnile (nova sedežna garnitura in nova kavna mizica, moja soba je postala očetova spalnica in study).

Zdaj končno živim svoje življenje s svojim partnerjem, ki ga ljubim bolj kot vse in ko pridem domov to ni več moj dom. Moj dom je Utrecht. Kjer lahko vsako noč spiva s Cmokotom v svoji postelji. Kjer je vse tako kot si želim. Končno se je to uredilo. Šele zdaj čutim, da sem se res dokončno ustalil na Nizozemski in sem gost v Sloveniji (še na letališču sem pokazal nizozemsko osebno, ne slovenskega potnega lista). In všeč mi je to. Zelo. Pa še zelo poceni je vse!!