Prleški ljudski

Kovači so zamazani,
pintari pijani,
širokoritni šoštari,
šnajdari štimani.

Fsaka bi rada frajla bla,
nobena ne kmetica,
široko rit bi nosila,
ko pitana prasica.

Cicke si napenjajo,
da lepše jin stojijo,
fanton se nastavljajo,
ki se z njih smejijo.

Po goščavi se sprehajajo,
kakor črne vrane,
fante tam čakajo
in se jim smejijo.

Tole mi je poslala prijateljica. Ne vem zakaj me je pesem spomnila na Natalijo Verboten...

Tole je pa druga na temo kajenja in zakajanja in zakajenost....

Tobak je ena žlahtna trava,
bolj je sladka kakor med,
ne bolela te bo glava,
če kadil ga boš sto let.


Ena baba se prevzame,
fajfe tri ga iskadi,
mož, tobak, pa jo prevzame
ter za plot jo zakadi.


Glejte babo, kak pijana
tam za plotom zdaj leži,
jajnke ima fse posrane,
bolj kak hupkač* zdaj smrdi.

*hupkač ali smrdokavra je ptica