Bordeaux, la suite

Pogled z gradu

Takole pa sem nazaj. Roko na srce, sem bil nazaj že v nedeljo, a sem prišel domov k nama, kjer je bila na obisku še Milady in smo čvekali pozno v noč. Včeraj sem cel dan letal po Amsterdamu in predvsem čakal. Med eno obveznostjo in drugo 3 ure in med drugo in tretjo 2 uri in pol. S tem, da tretje potem sploh ni bilo in sem čakal zaman. Namesto, da bi se spokal domov. Sem pa zato opravil nekaj precej luštnih kofetkanj in čvekecov, which is always nice!

V Franciji sem se imel lušno. Stanovali smo v gradu iz 17. stoletja, kjer so sobe, kakor prikazuje slika. Z Liebling sva si delila sobo, poslikano s pastoralnimi prizori (how apropriate!). Ne samo da so bile tako lepo modre tapete, take so bile tudi posteljne prevleke in zavese. Da si se lahko povsem skril... haha. Je pa to luškan gradek Loudenne, ki pripada družini Lafragette (med drugim imajo v lasti še dva gradova). Kar je pa še bolj zanimivo je to, da je to v središču regije Médoc, kjer proizvajajo super slasten bordojček! Vino tega gradu ima oznako Cru Bourgeois (pa da ne grem čist v predavanje o vinu naj povem samo, da je to druga klasifikacija bordojcev - prvi (tudi kar se cene tiče) so v regiji Médoc štirje: Château Latour, Château Lafite-Rothschild, Château Mouton-Rotschild in Château Margaux, znani kot Premier Grand Cru). Naj povem samo še to, da je Château Margaux postavil rekord za steklenico vina iz leta 1787 (torej tik pred revolucijo). Stala je $225.000!!! Jupiii!

No, Château Loudenne ni tako drag, je pa zelo dobro rdeče vino. Ki smo ga pili vsak dan! Mljac. In se veselo okajali... In za konec še dobili flaško, ki ni tko flaška, ker je Magnum (torej liter in pol) letnika 1999. Letnik 2000 so lepo obdržali. Če iščete bordojce dobrih letnikov, potem so to 1995, 1997, 2000 in 2003. Tko en mali tip... Od starih pa 1953 in 1961. Če jih še kje najdete, hehe...

Zvečer smo se zabavali ob biljardu ali pa sedeli v veliki jedilnici ob ognju in rapatali pozno v ni(o)č. Moram še povedat, da je najbližja vas 20 min peš stran in da je to 1 uro vožnje iz mesta Bordeaux. Kar seveda pomeni, da so okoli le nasadi trte in nič drugega. Na drugi strani pa reka Gironde. Popoln mir, če odmislim reganje žabic, ki so tudi v gradu okoli kamina (v sobah hvalabogu ne). Veliko časa za prehod, veliko časa za relaxacijo in razmišljanja. O sebi. O vsem. O življenju in ljubezni ...

Žabice, eno sem celo držal v roki. Ma zlo lepljive prste...

Na sprehodu do reke

Na sončku pred gradom. Kdo opazi barvo gradu!?!

Skratka super teden dela in miru. Mal je blo mraz, kakor si pač lahko predstavljate gretje v tako starem gradu (kjer so okna pomoje še originalna ...).
No, na poti domov sem se na letališču skregal še z varnostniki, kar se itak vedno. Ne vem ali sem avtomatično alergičen na natakarje, uradnike in varnostnike. Liebling je imela flašo z vodo in ji je težil, da jo mora vržt stran. Potem sem mu rekel v angleščini, da 1 dl lahko nesemo na letalo. S tem, da sva prej že spila vsak par požirkov, da bo ja en deciliter (kot da bom letalo razstrelil z nečim kar pijem!!!). On pa meni multiarogantno, da ne zna angleško. Kaj to mene briga! Če delaš na mednarodnem letališču pa moraš znat vsaj angleško!! Pa sem se potem skregal še z eno varnostnico, ki je za silo tolkla polomljeno angleščino. Pa sem rekel, da je to 1 dl in da je to cool. Ona pa meni nazaj: ne, bit mora 100ml! In ji je gospa, ki jo je pregledovala rekla, da je to eno in isto! HAHA! Pa mislite, da sva nesla tist en deciliter na letalo? Ne! Se ni dala, dokler Liebling ni obupala in vrgla flašo stran. Ko sem popolnoma jezen v spotless francoščini zabrusil: ça me fait chier vous idiots! No, pa so vsi sam debel gledal. Nakar se zavrtim na petah, Liebling me pograbi pa sva šla ... Za vse so krivi pa američani, ki so sami uprozorili napad na sebe... a to je tema za kdaj drugič!
Tole so pa zastave vseh nas, ki smo bili tam. No, vseh držav. Slovenske fane ni. Sem se samo smejal. Dokler ni graščakinja vsa ponižno prišla z opravičilom, da niso našli naše zastave in da se zelo zelo globoko opravičuje. Kot pravi gentelman sem opravičilo velikodušno sprejel. ;) srotki so pa žal nemško fano narobe obrnil. Tja, se zgodi!