SND

Kasteel de Haar

Zazvoni telefon in na drugi strani se sliši znani: Ciaooooo, kako si??? Katarina! Nisem je slišal že celo večnost. Najboljša prijatelja iz otroštva, ko sem bil 12, sem bil vanjo celo zaljubljen. Ali vsaj tako sem si takrat mislil. Kakorkoli, Katarina pravi, da prideta nastopat na Nizozemsko, in da bi se lahko videli in čvekali do obnemoglosti, tako kot v starih dobrih časih.

Ker je bil kraj tekmovanja, na katerem sta nastopala s svojim showom, sredi ničesar in predvsem stran od vseh primernih javnih prevozov, se je Cmoko spomnil, da bi enostavno najela avto in šla na luškan izlet, se mela sploh-in-oh lepo, potem pa se dobila še z Andrejem in Katarino, pa nič ne histeračila zaradi busov in vlakov. Juhu!

Nasploh sem strasten voznik! Ko sem bil še v Sloveniji, smo se vsak (!) konec tedna kam odpeljali. Tukaj pa zdaj avta seveda nimam (in ga, roko na srce niti ne rabim) in se vozim bolj malo.

Avto sva najela pri Hertzu in se v nedeljo zjutraj odpeljala proti gradu De Haar, čisto blizu Utrechta. Tako blizu, da sva se dvakrat zgubila. Tako blizu, da sva se po pol ure vožnje peljala spet mimo svoje hiše! Tako da je Cmoko že počasi tečnaril in hotel kar naprej v Zeeland, ki sva si ga namenila ogledat. Potem sem jaz vzel stvari v svoje roke, zabrisal pot, ki nama jo je narisal viamichelin skozi okno in ubral pot po GPSu v glavi. In sva prišla do gradu v 20 min.
Super gradiček, žal ga nekaj obnavljajo, not pa nisva šla, ker sva rekla, da bova enkrat prikolesarla sem ... Sicer pa super kraj za kako fancy shmansy poroko, pod pogojem, da je vreme lepo.

Pol sva šla naprej v Zeeland. Pravzaprav je to kr daleč ... Tolk, da nama je na avtocesti skor zmanjkalo bencina. Kazalc je lezu vedno bolj na levo in na levo. Potem je piskal. In odšteval kilometre. Ko jih je bilo samo še 25 do popolnega obstanka, je pa stvar crknila. In pol sva upala, da ne ostaneva kot dva srotka na avtocesti, hvalabogu je NL zelo ravna in ne bi bilo večje težave s porivanjem. Avta. Potem sem se odločil, da greva dol z avtoceste in iščeva pumpe po vaseh. Projekt neuspešen, zato nazaj na AC in do naslednje pumpe. Vsa ta štorija pa zato, ker Cmokotu cene niso ble všeč in sva iskala bolj ugodno pumpo... ki je seveda nisva našla in sva bila prisiljena plačat to, kar so pač zahteval. Al pa porivat avto.

plaža v Domburgu, not my paradise beach

No, pol sva se odpeljala do Domburga, silno popularnega letovišča, kjer so v veliki večini Nemci. Vmes sva pobrala še dva Nemca, k sta štopala, in ju rešila muk.

Na Domburg mam super lepe spomine, ker sem imel pred parimi leti turnejo po Zeelandu in sem spal v enem multiluškanem hotelu in se sploh mel zelo lepo! Šla sva na plažo in se lepo plažila kako uro. Pol pa po vasici in na krasen sladoled. Jaz sem vzel mango in borovnice. Poglejte si te barve! Kot bi lizal zmrznjen mango... Sem se odločil, da je to uradno moj najljubši sadež!

No in končno pridemo do pointa najinega potovanja. Nizozemsko je leta 1953 prizadela super poplava. Nasipi so se podrli in cel Zeeland je bil pod vodo. Morje je udrlo v državo in šlo skoraj do Nemčije. Tisoči mrtvih in vse poljedelščine uničene s slano vodo.... skratka obup!
Potem so se odločili, da svojo državo zaščitijo in naredijo zapornice. Ki bodo pred morjem varovale cel jug države. In so jih zgradili! Če vas zanima več je tole kr ok stran. Wikipedia, kaj pa.

Ljudje moji, to je res neverjetno! So trije taki sklopi, vmes je malo zemlje, nad zapornicami pa teče cesta. To kar štrli ven, so bati, ki premikajo zapornice gor in dol. Ker je bilo popoldne in ravno oseka, se je morje z vso silo iztakalo nazaj v morje (hja!). Povsod pa veternice in veternice in veter in veter...

Nakar sva končno šla proti najinem končnem cilju, hotelu, v katerem sta nastopala Andrej in Katarina... Vmes sva se spet zgubila, ker piše na avtokarti eno, na tabli pa drugo in zajebala izvoz... ter se do naslednjega izvoza vozila še ene 30km... tko pač tu to je. In potem seveda še 30 nazaj pa skoz vse vasi. Ampak glavno je, da sva prišla pra-vo-ča-sno in vidla naravnost famozni nepozabni na-noge-metajoči fabulous show! Potem smo pa še čvekal in čvekal in čvekal tja do ene pol dveh. Sej bi še dlje, ampak sta mela avjon za London ob 8h, jaz pa sem učil naslednji dan že od 10h v A'damu in še snemanje sem mel zvečer....

Kako lepo je blo spet videt Katarino! Sej Andreja tud, sam s Katarino sva si bla res zlo skup in sva dala velik skoz. Med drugim tud ljubosumje ostalih plesalcev, ki so gledal zanjo in grdo gledal mene. Ker noben ni hotel verjet, da med nama ni nič. Kaj pa je takrat davnega 19khm-khm kdo vedel o prijateljstvu med dekletom in gejem? Ampak kaj je to naju brigal. In do danes je ostala ena tistih dobrih prijateljic, ko se vidiva 2x na leto, pa sva vseeno blizu. Ko čutiva en drugega, če kaj ni, ali pa če je komu super lepo. Med določenimi ljudmi pač obstaja neka vez ...