no tkole

Končno sem prispel do interneta, imam občutek, kot da sem v Romuniji ne pa prvovrstno razviti zahodni deželi. Glede na to, da smo nastanjeni v apartmajih, kjer ni interneta, sem šel lepo nazaj v hotel in vprašal, če mi dajo kodo za WiFi in ker so zelo prijazni so mi jo dali. Evo me zdaj na laptopu v baru.

Torej premiera je šla super in je bil kar velik uspeh. Nobenih drastičnih fiaskov, tenor, ki nam gre vsem na živce je zatrokiral dvakrat tako, da je bil režiser prijazno tečen, a smo rešili z malo improvizacije, pa je šlo. Glede na to, da so komične opere so se ljudje zavabali, kar se za poletni čas in tak kraj kot Dinard tudi spodobi. Skratka success. O nas poročajo vsi lokalni časniki, kakor je tudi treba... hehehe ;) Jutri pa nastopamo v lepem starem gledališču v mestecu Tréguier. Občinstvo se nam je zdelo super hladno in so se le hihitali na mestih, kjer smo milsili, da se bodo krohotali. A to je problem komedij. Vedno se smejijo tam, kjer ne pričakuješ in ne tam, kjer si ziher, da se bodo. Potem pa nam je po premieri rekel, da je bilo občinstvo za Dinard super razživeto in da jih še nikoli ni videl toliko se smejati. Vse je relativno, ne?

Vreme tu ne novembrsko in sploh nimam občutka, da sem v Franciji ampak še vedno doma na Nizozemskem. Zunaj 17 do 19 stopinj, sem pa tja dež in voda ima 17 stopinj, tako da fino zebe, ko si noter. A roko na srce, še dobro, da nimamo takega vremena kot v Sloveniji, ker je kakršnokoli kulturno udejstvovanje razen pitja piva in čevapčičevanja popolnoma nemogoče.

Najhuje pri celi zadevi pa je to, da sem tu sam. Saj imam prijatelje in nove kolege s produkcije, a manja mi Cmoko. Sploh po premieri, ko so prišli starši in prijatelji kolegov, mi je manjkal znani in meni tako drag obraz. Da se stisnem in da vem, da sem "doma". Da spregovorim v slovenščini. Ah, kmalu.

In a propo cheap airlines: Wizz air je enostavno skenslal moj let v nedeljo, ne da bi me sploh obvestil. Kar pomeni, da pridem v Slovenijo še en dan kasneje kot predvideno! AAAAAA!

Dinard

Javljam se le zlo na hitro iz dveh razlogov:

1. 15 minut v tem internet cafeju stane 1,50E!!!!
2. tale francoska tipkovnica me bo popolnoma spravila ob zivce!!!! oz: ce pisem slepo:
tql frqncoskq tipkovnicq ,e bo popolno,q spqvilq ob *ivce111

Dinard je lep in vqje potekajo ok, danes imamo premiero!! Smo pripravljeni! Drzte pesti (zacne se ob 21h).

Pozdrave vsem!!!

voici

Kr fotka jumbota, k mi je tko sexi avjon

Najprej sva se poslovila s Cmokotom, kar je bilo težko, glede na to, da sva se na take in podobne načine poslavljala kar 4 leta. Telo si zapomne podobne dražljaje in zdaj sva po enem letu prvič narazen za več kot vikend. Predvsem je težko zaspati brez sladkega objema in se zbuditi v prazni postelji.


EasyJet, ok: kot ponavadi so na letališču res bogu za hrbtom. Čekiram se pri terminalu A, potem moram pa peš na popolnoma drug del letališča k vratom H. Zdaj imajo neke nove super ultra security mašine, kjer moraš stopiti not na označeno mesto in za 3 sekunde dvigniti roke. Kot prikazuje slika. Nato te še pretipajo, če vidijo kar, kaj jim ni všeč... Vse radijsko povezano z nekom, ki sedi ohved kje stran in gleda v tvoje drobovje! Totalno Total Recall!

S "čakalnico" so bili zelo velikodušni: notri je 5 stolov! Ko se čekiraš še drugič, pred boardingom, potem stojimo v treh vrtah v veliki hali, približno tako, kot živina, ki čaka na zakol. Zaspal sem v momentu ko se je moja glava dotaknila naslonjača na Airbusu. In se zbudil, ko smo pristali v drugem živinskem rezevoarju: na Stanstedu. Kjer sem imel 6 ur čakanja. Tam se srečal sem še dve mladi mamici (eno od njih poznam, saj je pianistka v operni produkciji, ki jo delam v Franciji) in prišli smo na idejo, da ne bi čakali v tem grozljivem skladišču, ampak šli kam ven. Za prtljago računajo 4,75 GBP, kar se je meni zdelo rop sredi belega dne in sem svoj 13 kg (!!!!!) težek kovček lepo vlekel za sabo. Vzeli smo taxi in se odpeljali do najbližje vasi, kjer smo se poknili na vrt in najprej spili kavico in čaj. Otroci (oba sta stara okoli enega leta) so se hranili, malo (ampak res skoraj ne omembe vredno) tečnarili, potem smo pa še jedli in se počasi vrnili v tisti zverinjak. Vmes nam je še težil lokalni taxist zakaj nismo (čeprav smo) rekli, da imamo otroke, ker se baje ne smejo prevažati brez stolčkov.
Potem smo 45 minut stali v vrsti za čeking in potem še ene 40 za security check. Kjer so uboge mamice morale probat prav vso hrano za otroke, vržt stran originalno zapakiran jogurt, zmešat (!) mleko v prahu in ga poskusit, ena pa je na svojo veliko žalost imela v ročni prtljagi še polno krem za otroka in zobno pasto in ostale žavbe. Babnica (do predkratkim brezposelna, zdaj pa že veliko močjo na razpolago) je vse zmetala ven in ji morila, da mora biti to v prozorni vrečki. Ko sem rekel, da ima za hrbtom na tone teh vrečk in da naj eno poda in basta, pa gremo naprej je sledilo: A, to pa ne. To bi morala naredit že prej. In je potem vse tlačila v eno samo vrečko, ki jo je imela slučajo s sabo, kar spet ni bilo vredu, ker bi se morala vrečka zapreti. Nakar je uboga mama obupala in stran zabrisala vse te kreme in žavbe in zobne paste, pa losione za otroka in podobne reči. In to samo zaradi nekega "terorističnega napada" v NY, ki se sploh ni zgodil, in ker je nekdanji premier UK tak bedak, da je nasedel na debilizme ameriškega predsednika. In zdaj oni uradno terorizirajo nas!
Letalo RyanAira smo torej skoraj zamudili. In divjali z dvema malima otrokoma kot norci... Ker je oderuški Ryan ukinil priority boarding za starše za malimi otroki (oz. moraš za to plačat 2 GBP!!), smo še ene pol ure čakali za boarding in seveda sedeli raztreščeni po celem letalu. Na katerem je po celem trupu pisalo, prosim lepo: RYAN AIR "bye, bye EasyJet". KAJ? Norci so! Kakšna pa je to reklamna akcija... pa tudi če je že slaba reklamna akcija, se tega NE NAPIŠE NA LETALO! S tem, da se sedeži niti ne morejo nagnit nazaj, ni predala pri nogah itn. Potem je ena od mamic prosila za malo tople vode, da jo bo zmešala z mlekom v prahu in jo nahranila svojo punčko. Kaj je bil odgovor stevardese: Ne. Potem je kupila čaj (brez vrečke) in dobila toplo vodo za mleko. Skratka, dragi moji, to je absolutno zadnjič, ko sem letel s to gnilo kompanijo, ki ji je res le do zaslužka. Tudi cheap letalske linije se ločijo on unih, ki so cheap.
Je pa seveda pri celi stvari očitno, kaj dejansko pri etabliranih prevoznikih plačamo: dobre storitve. In da so teli ceneni letalski prevozniki letališki promet popolnoma zbanalizirali. FUJ!

Dinard je eno res lepo obalno mestece v Bretaniji, polno šarma in neke odprtosti. A o tem drugič. Sem namreč končno usposobil Cmokotov aparat in sem danes malo škljocal, pa je zdaj prepozno pa še ljubi se mi ne fotke snemat s fotoaparata... Desolé!

francija

Ob zadnjem znaku bo ura 6.

Jaz pa sem že prebral vse maile, prebral Dnevnik, rešil nekaj kviyov, vmes pojedel müsly in popil čaj. Prosil lepo!

Zdaj napišem tale velezanimiv blog, nardim sendviče in se spokam na železniško, ker imam ob 9:30 let v London. Kjer bom na Stanstedu ves srečen preživel 6 ur do naslednjega leta v Dinar.

Spakiral rekordno malo: pod 15 kg (ker RyanAir, kreteni, ne dovoljuje več in mi na kraj pameti ne pade, da bom plačeval €8 za vsako dodatno kilo). Rekordno malo!! Načeloma nisem light traveler. Zadnjič, ko sem šel iz Bordoja sem uspel spakirati 28kg. Not bad, huh? OK, imel sem eno navadno flašo vina in en magnum...

Ne spomnim se, in imam dober spomin, kdaj sem nazadnje ustal ob petih.

Cmoko zdaj ukazuje, da se moram it uredit, ker bom drugače zamudil vlak ali pa bomo spet laufali... kot vsak dan...

A plus tard, mes amis!

OBA

Pred parimi leti so v Amsterdamu začeli urejati precej zanemarjen del v samem centru mesta. Nahaja se vzhodno od glavne železniške postaje aka Amterdam Centraal.
Najprej so tja preselili Muzej sodobne umetnosti Amsterdam Stedelijk Museum, ker so začeli glavno stavbo na Museumpleinu prenavljati.

Načrt "Oosterdokseiland" kot mu rečejo, ali po naše Otok vzhodnjega doka so pričeli uresničevati pred parimi leti. Tole je slikica, na njem pa bodo zgradili, prosim:

hotel 30.000 m2
300 stanovanj
trgovine 17.000m2
knjižniča in akademija 44.000m2
leisure space 7.500m2
pisarne 82.000m2
in
parkirna hiša z 1.500 parkirnimi mesti za avtomobile in 2.500 mesti za kolesa!
A si lahko prosim pogledate tale razmerja prostorov. Ljubljana, kje si?

No, nakar je najprej začela ob začasnem muzeju rasti nova Akademija za glasbo (Conservatorium van Amsterdam), ki bo vrata za nove nadebudne glasbenike odprla naslednje leto.

Ob njej pa Javna knjižnica, ki se je sedaj tlačila v eni izmed hiš na Princengrachtu. Danes 070707 je bila slavnostna otvoritev nove knjižnice. Ki v nekaj osupljivih faktih izgleda takole:

13 nadstropij
v zadnjem nadstropju je gledališče z 270 sedeži!
nad 600 računalnikov
26 terminalov za samoizposojo
več kot 500.000 knjig in 30.000 CDjev in DVDjev
arhitekt je Jo Coenen
celoten projekt je stal €88 milijonov

Članarina do 18 leta je zastonj, vsakdo pa lahko pride sem na internet popolnoma zastonj.

Nova knjižnica, ki med drugim ni nacionalna knjižnica, ampak mestna, leži na 28.000m2 in je ena najsodobnejših, če ne celo najsodobnejša knjižnica na svetu. Pa še to, knjžnica ima več kot 200 zaposlenih in bo odprta vsak dan od 10:00 do 22:00.

Skratka nova pridobitev že tako enkratnega mesta, za katero so superlativi premalo. Najbolj fascinantno je, da so iz popolnoma zanemarjeneaga dela od železnici naredili sijajno kulturno središče s knjižnico, akademijo za glasbo, Nemo muzjem, muzejem za sodobno umetnost in koncertno zgradbo Muziekgebouw aan 't Ij - ki že nekaj let uspešno deluje z opernimi predstavami, jazz, klasičnimi in ostalimi koncerti. Ljubljana, kje si?

zračna slika celotnega območja. v svetlih barvah načrtovane stavbe. pred njimi Nemo (vhod v tunel pod Ijem), podolgovata stavba v zgornjem levem kotu pa Amsterdam Centraal

Kljub temu, da se velikokrat pritožujem nad to državo, me take novice popolnoma prevzamejo in me veseli, da živim v družbi, kjer nista važni le gospodarska rast in gospodarska rast, ampak tudi kulturna in duhovna rast prebivalcev.

coming out

Še ena gejevska tema... pa ja ne postaja tole gej blog. Ne... Samo v kratkem času me je kar nekaj stvari napeljalo na tale zapis.


Coming out v smislu priznanja homoseksualnosti (a sploh obstoja primerna slovenska beseda, ali smo to tudi popačili v komingaut tako kot besedo gej?) je brez dvoma eden najpomembnejših korakov istospolno usmerjenih. In medtem ko nekateri - zelo redki, s tem nimajo nobenih problemov, drugim predstavljajo nepremostljive ovire. Jaz sem bil eden izmed slednjih...

Heteroseksualci si niti predstavljati ne morete kaj to sploh je, kaj to pomeni in kako težak je ta korak. Sam menim, da so trije coming-outi. Najprej si moraš priznati sebi. Zame je bilo to precej težko. Verjetno zaradi idealnega družinskega okolja, ki je neverbalno od mene pričakoval, da bom nadaljeval idealno življenje sina. Kar sem pričakoval tudi sam od sebe... Kar se seveda ni zgodilo. Drugo je priznanje prijateljem. Ko končno izustiš to, kar si mlel in mlel v svoji glavi. Ko so vsi prijatelji veseli, saj končno tudi oni poznajo enega geja, ko so veseli, ker so prepričani, da se bo tvoje življenje zdaj odvijalo po nekaterih "normalnih" tirnicah. In končno je seveda najtežje priznanje družini. Povedati staršem, da stvari niso take, kot bi si oni želeli.
IMHO so potrebni vsi trije, da bi lahko osvobojeno in zdravo zaživeli življenje brez skrivalnic, brez nepotrebnih malih laži in predvsem brez nepomembnega izgubljanja energije. Kolikor si mislimo, da je razkritje pred starši nepomembno, je po mojem mnenju drugo le za priznanjem samemu sebi. Dlje kot smo skriti, težje bo priznanje. Dlje se bomo s starši vred zapletali v pajčevine navideznosti vsakdanjega idealnega življenja, težje bo končno stopiti iz teme in pokazati prave, mavrične barve. Ki so del nas. Del. Ne pa srž našega bivanja! Smo istospolno usmerjeni. Pa kaj. To ne definira našega bistva, to ne pomeni, da nismo vse drugo: sin, brat, nečak, Slovenec, bogat, reven, redečelas itn itn...
Receptov kako to storiti ni. Edini recept je čimprej. Še tako nemogoča situacija slej ko prej postane obvladljiva in premagljiva.
Še ko sem bil s Cmokotom skupaj več kot leto in pol, doma uradno niso vedeli o moji usmerjenosti. Kar se mi niti ni zdelo tako hudo. In ko sem odšel v tujino, sem si rekel, ah saj sploh ni važno, živim tako daleč, da lahko živim svoje življenje. A pred takimi stvarmi lahko le bežiš. Zbežati ne moreš. Venomer je neka prepreka, ki onemogoča pristen stik z ljudmi, ki jih imaš rad. Ne, to ni zgolj tvoj "problem" to je problem vseh. Vsi se morajo soočiti s tem. Žal ne živimo v družbi, kjer to ne bi bilo pomembno. Ne živimo v družbi, kjer bi dejstvo, ali prideš domov s punco ali fantom, ne pomenilo razlike. Zato je treba zbrati pogum in ugrizniti v kislo jabolko resnice in na mizo položiti karte. Nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha. Čas celi...
In obljubim, ko si z vsemi na jasnem kdo si, je življenje lepo. Lepše. Drugače se stalno skrivaš, stalno živiš v strahu kaj te bo izdalo in kako skriti najbolj očitne gejevske manire, oprezaš kdo te bo kje s kom videl in flagrante...

indipendence day

Danes je famozni četrti julij, vseameriški praznik. Ob tem objavljam tole, kar se mi zdi smešno in ultraBritish!

NOTICE OF REVOCATION OF INDEPENDENCE

To the citizens of the United States of America:

In the light of your failure to elect a competent President of the USA (twice!) and thus to govern yourselves, we hereby give notice of revocation of your independence, effective today.
Her Sovereign Majesty Queen Elizabeth II will resume monarchical duties over all states, commonwealths and other territories. Except Utah, which she does not fancy.

July 4th is no longer a public holiday. November 2nd (America's Election Day recently) will be a new national holiday, but only in England. It will be called "Indecisive Day".

Basil Fawlty (John Cleese)
Fawlty Towers, Torquay, Devon, England

Imamo jo! Dito!

Danes pred približno 40 minutami (natančneje ob 9:56) je Freycha rodila 48cm veliko in 3650g težko DITO!


Čestitava mamici in očiju, babicama in dedkoma!


Midva s Cmokotom sva presrečna!

jaz pa kar ne morem nehat jokat... ah, drama queen

Jake Gyllenhaal

Ker sem ravno pisal o paradi ponosa, objavljam še tole sliko, ki sem jo našel na temle blogu. Meni se zdi super cool!