no tkole

Končno sem prispel do interneta, imam občutek, kot da sem v Romuniji ne pa prvovrstno razviti zahodni deželi. Glede na to, da smo nastanjeni v apartmajih, kjer ni interneta, sem šel lepo nazaj v hotel in vprašal, če mi dajo kodo za WiFi in ker so zelo prijazni so mi jo dali. Evo me zdaj na laptopu v baru.

Torej premiera je šla super in je bil kar velik uspeh. Nobenih drastičnih fiaskov, tenor, ki nam gre vsem na živce je zatrokiral dvakrat tako, da je bil režiser prijazno tečen, a smo rešili z malo improvizacije, pa je šlo. Glede na to, da so komične opere so se ljudje zavabali, kar se za poletni čas in tak kraj kot Dinard tudi spodobi. Skratka success. O nas poročajo vsi lokalni časniki, kakor je tudi treba... hehehe ;) Jutri pa nastopamo v lepem starem gledališču v mestecu Tréguier. Občinstvo se nam je zdelo super hladno in so se le hihitali na mestih, kjer smo milsili, da se bodo krohotali. A to je problem komedij. Vedno se smejijo tam, kjer ne pričakuješ in ne tam, kjer si ziher, da se bodo. Potem pa nam je po premieri rekel, da je bilo občinstvo za Dinard super razživeto in da jih še nikoli ni videl toliko se smejati. Vse je relativno, ne?

Vreme tu ne novembrsko in sploh nimam občutka, da sem v Franciji ampak še vedno doma na Nizozemskem. Zunaj 17 do 19 stopinj, sem pa tja dež in voda ima 17 stopinj, tako da fino zebe, ko si noter. A roko na srce, še dobro, da nimamo takega vremena kot v Sloveniji, ker je kakršnokoli kulturno udejstvovanje razen pitja piva in čevapčičevanja popolnoma nemogoče.

Najhuje pri celi zadevi pa je to, da sem tu sam. Saj imam prijatelje in nove kolege s produkcije, a manja mi Cmoko. Sploh po premieri, ko so prišli starši in prijatelji kolegov, mi je manjkal znani in meni tako drag obraz. Da se stisnem in da vem, da sem "doma". Da spregovorim v slovenščini. Ah, kmalu.

In a propo cheap airlines: Wizz air je enostavno skenslal moj let v nedeljo, ne da bi me sploh obvestil. Kar pomeni, da pridem v Slovenijo še en dan kasneje kot predvideno! AAAAAA!