dogodki in odmevi

Sem že kar nekaj časa doma v našem Janšalendu, pristal na BRNIKU (!) in bil sprejet od velikanske roke, ki nas je pozavgala v novo letališko stavbo. Hura! Pa smo tudi mi del civilizacije. Dokler nismo po 4 minutah hoje prišli do 1.5m širokih šteng z dvojnimi vrati in se spustili v spodnje socialistično poslopje, kjer še vedno kot dva zamorčka delata trakova za prtljago. In kjer je sprejemna hala za vse, ki izstopajo iz letališča velikosti naše dnevne sobe. Za znoret. Važno, da so spremenili ime!
V Bruslju sem se imel krasno, stanoval pri Alisi in spoznaval njene politične kolege, ter lovil sapo ob petmestnih številkah plač uradnikov v EU. Kdor zna pač zna.

Takoj v torek sva se s Cmokotom odpravila do moje drage nečakinje, in kakor je že njena ponosna mati povedala v enem od komentarjev, ne smem napisati nič slabšega kot to, da je otrok lep in priden. Roko na srce, kako bi lahko sploh napisal kaj drugega? Lepa je po stricu, cela Afrodita, pridna pa po drugem stricu. Ni kaj, dobro sva naredila! Dita je res krasna, še bolj pa mi je bilo všeč videti sestro, ki si je 5 let nazaj nikakor nisem predstavljal v tej vlogi. V vlogi, ko brezkompromisno podreja svoje želje in potrebe za dobro nekoga drugega. Da, materinstvo je krasna stvar in res spreminja ljudi. Lepo je bilo videti tudi, kako se oba enakomerno posvečata potrebam male štručke in kako je cela hiša polna ljubezni, topline in sreče. Resnično se me je zlo dotaknilo. Tule pa slikca nečakinje s stricoma.
Ob vsem tem me je kar malo šokiralo, kako neodzivno je človeško bitje prvih par mesecev. Prvič sem bil namreč v stiku s tako mladim bitjem! Videl sem že veliko dojenčkov ob rojstvu, a vseeno. Torej otrok vidi 20cm od svojega nosa, zanekrat se na dražljaje odziva zelo selektivno... In kjub temu, da smo se pri antropologiji učili, da se otroci rodijo toliko prej, da se začnejo učiti, ker je kultura boljša od narave, me je to kar malo šokiralo. A ne bo več dolgo, ko se bo smejala, govovila, hodila, se učila v šoli in rodila... in spet tako naprej. :D

Sreda je bila dan za alkoholiziranje, ko se je Cmoko že zgodaj popoldne odločil, da se ga bo pošteno nacukal. Jaz sem malo rolal z očmi, njegovi kolegi so se hihitali, Cmoko pa je pridno goltal pivce. Videl sem se z eno mojih ljubic Ido, ki se je priklatila sem s Kosova, kjer dela, in Mirjano, ki je zdaj Bruselj zamenjanjala za Ljubljano.
Pred tem sem na delovnem mestu obiskal še našo party queen my dearest Lolito, jo odpeljal na kavo in jo silil naj poje svojo lešnikovo čokolado, ki je kljub mojemu trudu ostala trmasto zaprta. Kmalu greva na kosilo. Uno tazaresno, 3 gange pa tko. Ki bo ostalo not... ;) Nato sem pri njej probal veliko oblek s krasnimi cenami in iz trgovine odšel praznih rok. Hja, c'est la vie, n'est pas?

Večer je prinesel veliko druženje mojih starih sošolcev s FDVja in debatiranje o tem kaj kdo dela in kje in koliko zasluži in tako. Med tem je Cmoko nadaljeval svoj dnevni plan. Bli smo v Saxu in poslušali tango, bili smo v Manni, kjer smo plačevali astronomske cene za navadne martinije (Ida in Mirjana sta plačali po 7,30€ za martini-vodko), jaz sem debelo gledal in skomigal z rameni: sem se naredil tujca... kaj pa vem, da je tam tako drago... Nakar smo nepotrebno razkošje in razsipnost zamenjali za KUD FP, kjer se je koncert že zdavnaj končal. Kot pravi starci na obletnici diplome, smo se Ida, Dimitrij in jaz posedli v galerijo in cuzali pivo, medtem ko je Cmoko zunaj jedel multipekočo kuruzo in nadaljeval z alkoholizacijo.

Ob 3h smo se počasi spokali domov in ker sva kolesarila, sem bil nenehno v smrtni nevarnosti - Cmokotu je vožnja naravnost delala silne preglavice, poleg tega pa je menda mislil, da more govoriti brez prestanka. Tik pred hišo me je skoraj spravil s kolesa, ko se mi je z velikim treskom približal po desni. Kar me je popolnoma razpizdilo in sem šel spat multi tečen. Cmoko pa multipijan. Drug dan je ugotovil, da je vseeno malo pretiraval in je v celem dnevu pojedel le eno veliko solato, spil pa 7 velikih pirov. Čestitke! Ob tem je seveda pozabil, da slovensko pivo ni tako kot tista nizozemska voda...

Needless to say, je bil domala cel četrtek v postelji. Mene je ta dan zbudil lepi Blaž (po telefonu, se razume), s katerim sva se dobila na kavi v Roži, kramljala o flavtah in flavtistih pa o tem in onem. Končno sva se torej spoznala tudi v živo, po MSN sva namreč debatirala in čvekala že kaj nekaj časa ... Kako ima lepe ustnice! mljac ;) Popoldne sem se dobil še z gaychefom in njegovo boljšo polovico. Nedaleč od Rože smo sedeli v Ljubljanskem dvoru, se fino pogovarjali. Debata o tem in onem, malo o realnem malo o kiber življenju. Zelo sem ju bil vesel!
Zvečer pa spet Ida in Mirjana, spet v Roži, in ko je sonce zašlo sva končno šla s Cmokotom na uro in pol dolg sprehod. Kot v starih časih, ko sva le tako preživljala skupne trenutke.

Danes pa dež.