Sunday, 3 June 2007

for the love of god

Enfant terrible (btw: ste opazili, da je francoska beseda enfant (otrok), pravzaprav slovenski en fant?) sodobne umetnosti Damien Hirst, ki je leta dolgo znova in znova s svojimi deli uspel šokirati, je na ogled postavil svojo novo umetnino. Gospodu se vidi, da je obogatel na kvadriljion in da se po mojem skromnem mnenju malo "preserava".
Je namreč tako premožen, da si je leta 2005 omislil Toddington Manor, državni spomenik prvega razreda, ki ga bo spremenil v svoje domovanje in lastni muzej sodobne umetnosti... as one does!

Ali gre res za umetnost? Presodite sami. Sam se ne ukvarja več s tem, kaj je umetnost in kaj ne.... hja... se mu že ni treba! Sam pravi, da je navdih dobil pri z dragulji okrašenih lobanjah asteške kulture in da nas delo spominja na to, da smo smrtni in istočasno večni...


To je namreč lobanja 38-letnega možakarja iz 18. stoletja. Narejena je iz platine, na njej je 8601 diamant, na čelu pa je ogromen pink diamant. Le slednji je vreden prek 4 milijone funtov. Celotna lubanja pa, če odvzamemo, da gre za najbolj razvpitega umetnika 21. stoletja (in ima zato primerno ceno), stane reci in piši 50 milijonov funtov. Zobje so originalni zobje umrlega 38-letnika.

Delo For Love of God je na ogled v galeriji White Cube v Londonu.

33 comments:

Centrifuzija said...

Ocenjujem, da je imel 38-letnik kar dobre zobe.

ka-ma said...

Cakaj malo....ce je to lobanja 38-letnika iz 18 stoletja, kako je potem narejena iz platine? A je preoblecena v platino ali pa je bila ta prava lobanja samo za "model"? Za zaobe se pa vidi, da so originalni, ceprav mi zgledajo cisto prevec lepo ohranjeni, da bi pripadali 38-letniku iz 18 stoletja....spomnimo se malo na higienske razmere, pa ne-umivanje zob, pa zivljensko dobo...pri 38 letih so bili takrat ze vecinoma brez vsaj nekaj zob, ali pa so imeli cisto gnile.

ka-ma said...

(Ups, prehitro sem pritisnila publish gumb.) Tile zobje so pa cisto perfektno ohranjeni. Takih se danasnji 38-letniki nimajo, a se ti ne zdi? Se mi zdi, da si tale stricek Hirst malo zmisljuje, ali pa so novinarji zadevo napihnili.

Sunshine said...

Jaz najbrž nisem merodajna, saj sem zelo konzervativna, ko pridemo do umetnosti. Ogromna večina modernih plesov, skladb, slik in kipov se mi zdi čisto preseravanje. :( Skratka... naj tip obrži svojo "umetnino", jaz bi le kak diamantek da ga kasneje prodam in si kaj lepega kupim. ;)

ambala said...

hehe, cetri, točno to sem mislil tudi sam!
In ja, ka-ma točno tako je: lobanja je bila model, on je naredil platinast odlitek in vstavil prave zobe. In baje, da en manjka (en!) in da je naredil zlatega, potem pa se je premislil in ga vzel ven.

sunshine: jah saj to je vprašanje! Ker mene tudi zanima, koliko je res na tem delal sam Hirst, saj ni draguljar, madona. On je pomoje dal idejo, lobanjo so naredili pa drugi! S

Sam sem vedno za to, da umetnik svojo umetnino naredi sam.

ka-ma said...

Sem ravnokar prebrala tale clenek in videla sliko umetnika z "umetnino".
http://news.yahoo.com/s/nm/20070601/od_nm/arts_skull_dc;_ylt=A0WTUfot02NGf_AAeRrMWM0F
A se se komu zdi tale lobanja neverjetno majhna za odraslega moskega?

No ja, kakorkoli ze, meni to tudi ni ravno umetnost.

smotkec02 said...

se pa neb nic pritožu imet tole doma!

Axa said...

V nasprotju s Sunshine v veliki meri uživam v sodobni - ne pa nujno modernistični - umetnosti (mislim, da je imel(a) v mislih prav to, saj je navadno najbolj hermetična). Všeč mi je zlasti sodobna klasična glasba, pa ples in slikarstvo, nekaj več "težav" imam z instalacijami in performansi, kjer je odstotek blefa znatno večji, k čemur pa prispeva že narava teh umetnosti in pogosto tudi precejšnja nekritičnost kustosov, ki se nemalokrat besno zagrejejo za tega ali onega avtorja in ga naslednji teden enako hitro pozabijo. Umetnostni trg pač postaja vse bolj podoben pop trgu - vsak teden mora biti na voljo nov hit.

d-mashina said...

ampak te lobanje so POVSOD... majice, gatke, oblekce... zdaj samo čakam kdaj se bodo pojavile na kuhinjskih krpah. tale platinasta je pa čedna :D

ambala said...

točno to alcessa: blef! To je tist, kar me najbolj mot pri sodobni umetnosti, ker lahko fino blefiraš! In se prodajaš za suho zlato! V klasiki je to nemogoče, ker so standardi tako visoki...

d-mašina, men je tud všeč na nek način... lobanje sploh zbujajo neko famo: to je bil človek, ki je mislil, čutil, živel, zdaj je od njega ostala le lobanja... spooky!

miskolada said...

samo pri moderni umetnosti velikokrat ustvarjaš nekaj novega ali na nov način, pri klasiki pa (po)ustvarjaš po enih starih normah (vsaj v glasbi). ko pa neko umetniško delo ali umetniško izražanje postane ustaljeno (in tudi splošno priznano), postane klasika. tko da bodo tudi ta moderna dela nekoč prešla med klasiko, selekcionirana seveda in standardi bodo še vedno visoki, blef bo pa sčasoma odpadel. po moje je bilo tudi v baroku in klasicizmu tako, bili so tudi bleferji, samo mi jih ne poznamo, ker je preživelo samo "najboljše".

ambala said...

super povedano!

Axa said...

Vedno morajo biti tudi novatorji - toda zrnje od plev, kot pravi Miskolada, loči čas.

Zdajle bom malo dolga, ampak teh nekaj vprašanj in odgovorov iz enega intervjuja se mi zdi kot nalašč za tole razpravico. Resda malo iztrgano iz konteksta, vendar bo jasno. Čeprav je govor o komponiranju, mislim, da se lepo nanaša na vso umetnost:


Vpr.: Ali je to povezava s Zeitgeistom? Ali se to »presenečenje« ohranja skozi zgodovino, oziroma ali nas lahko stare stvari tudi presenečajo?

Odg.: Seveda. In to ne samo zato, ker so drugačne, temveč zato, ker so preprosto dobre. Pri avtorjih, ki so preživeli čas, ugotavljam, da jih ni ohranila drugačnost glede na določen čas in kraj, marveč to, da so ustvarili nekaj zelo dobrega, nekaj z zelo močnim avtorskim pečatom. Za uživanje v Bachu ni nujno potrebno njegovo ne vem kakšno umeščanje v tedanji »Zeitgeist« ali v aktualne smernice v umetnosti.

Vpr.: No, kako še natančneje operiraš s temi razmerji? Govorila sva o tem, kako neko delo preživi in vstopa v zgodovino, obenem pa je treba vselej hlastati za nekim Zeitgeistom, treba je biti v toku. Ali se tega toka osvobajaš, se mu prepuščaš oziroma kako ga upoštevaš?

Odg.: Zeitgeist je nekaj, kar se spreminja iz leta v leto, kot otroške bolezni, navdušenje nad enim revolucionarnimi kriteriji in vrednotami zamenjuje navdušenje nad drugimi novimi kriteriji. Ker je bilo Zeitgeistov že veliko, za katerega naj se odločim? Zame so vsi enako pomembni in relevantni. Pri Zeitgeistu se mi zdi najpomembnejše prav navdušenje samo, golo navdušenje, medtem ko vsebinska navlaka, ki ga spremlja, preživi leto, dve ali še več, dokler je ne zavrne naslednja "nova "stvar.

Vpr.: Se ti potemtakem zdi, da obstaja napredek v umetnosti?

Odg.: Ne. Umetnost je bolj stanje stvari kot nekaj, kar je mogoče gojiti in pridelovati. Tehnološki razvoj – ne bi zdaj o tem – je naredil tristo čudes in še tristo jih bo naredil, ampak s tem umetnost v svojem bistvu ni pridobila ničesar razen različnih oblik, v katerih se manifestira.

model said...

ej stari, fantastičen blog!

Gay Chef said...

Ej, če bi imel kakšen funt preveč, bi ga sigurno zapravil za tole lobanjico! I love it! Če modelu ratuje prodajat svojo "umetnost" zakaj pa ne???

aknela said...

Super blog. Je pa res tako kot je rekla miskolada. Že če se pogleda 40-50 let nazaj kaj se je takrat z "moderno umetnostjo" dogajal(od razbijanja klavirjev do tiskanja knjig z praznimi listi. O tem danes ne ve skoro nihče nič več. Ostalo je pa to kar je bilo res kvalitetno in to je danes že skoro klasika

ambala said...

axa, zelo zanimivo razmišljanje. Kdo pa je to? Dobri odgovori in se strinjam. Vprašanje je, koliko je umetnost posnemanje in izvira iz Zeitgeista in koliko je plod notranjih vzgibov umetnika. Skozi zgodovino vidimo, da so danes preživeta dela tista, ki so sledila slednjemu vplivu.

gaychef: se je ne bi branil, ne!

Axa said...

Izvleček iz enega B.-jevega intervjuja (na njegovi spletni strani).

miskolada said...

ko sem napisala, da je preživelo samo "najboljše", je bilo to res mišljeno v narekovajih. ker sem prepričana, da se je mnogo umetnin ali pa vsaj spomin nanje z leti izgubil, pa se ne bi smel. in to se dogaja tudi v današnjem času. po eni strani je blef umetnost danes zelo opažena, vendar bo sčasoma izginila, nekateri umetniki, ki se držijo ustaljenih pravil in so hkrati tudi bolj podjetni, so zelo vidni, obstajajo pa še tisti, ki se kljub svojemu kvalitetnemu delu ne prebijejo naprej. tko da se mi zdi, da je ta selekcija, ki kasneje privede do klasike, vseeno povzana še z drugimi dejavnostmi, ne samo s kvaliteto. sicer pa, a ni to povsod?

ambala said...

Aknela in Miskolada: ja, saj se strinjam na nek nacin, a se mi vseeno zdi, da sta point sodobne umetnosti se vedno (ali pa ze od nekdaj) senzacionalizem in sokantnost. Da je vazno to, da se pride na naslovnice. Da se "manipulira" z mediji in generira javno menje. Vsi potem govorijo o spornosti umetniskega dela, ne pa o delu samem. Ce pogledamo v glasbo, veliki inovatorji niso vedno nujno tudi danes priznani kot veliki skladatelji. Bach vsekakor ni bil inovator, bil je pravi kompilator slogov, zanrov in se cesa a je danes brez sence dvoma najvecji skladatelj sploh. Neverjetni inovatorja sta bila pa Peri, Caccini, a danes za njiju vedo le afekcionadi stare glasbe.

Axa said...

Miskolada pravi:
>tko da se mi zdi, da je ta selekcija, ki kasneje privede do klasike, vseeno povzana še z drugimi dejavnostmi, ne samo s kvaliteto.

Ja, se strinjam. X do prejšnjega meseca dela enako kakovostno, kot dela danes, ampak če vmes ne bi imel npr. sreče, da ga je opazil "pravi" človek, bi lahko neopažen delal do smrti ...

Možno je v nedogled dobro delati, blefirati pa se v nedogled ne da, pa četudi se to razkrije šele po avtorjevi smrti. K sreči.

miskolada said...

senzacionalizem in sokantnost? seveda, vendar ne povsod. sokirani smo v najvecji meri mi, publika, gledalci, ki pac novin trendom ne sledimo tako kot tisti, ki jih ustvarjajo. ali pa samo nadgrajujejo. in potem so naša ušesa in oči šokirana. samo, to je naš problem, ne njihov! mislim, da je lažje poslušat bacha, ki je za naša ušesa blag, kot pa nekaj čisto sodobnega, ki te pri prvem poslušanju šokira, pri petem pa pritegne. angažirat se moramo tudi mi, ne samo umetniki. saj vendar rastemo skupaj z njimi, a ne?

miskolada said...

pa še nekaj, umetnost je tako širok pojem, da se je ne da posploševat, pa četudi je moderna.

bastjan said...

Bizarno. Meni sploh ni všeč.

Dinozaver said...

Z blefom ni nič narobe, saj smo vendar v 21. stoletju.

ambala said...

Axa: seveda je vedno pomembno biti na pravem mestu ob pravem casu. To vsekakor. Miskolada, jaz sem za sokantnost ne pa za senzacionalizem, ker se pri njem vedno vprasujem, kaj so notranji vzgibi za tako "umetnisko delo".

Bastjan, je bizarno ja!

Dini: aha, blef kot umetniska pozicija... hmmm

Sunshine said...

Nekaj več fotk zloglasne lobanje na Knuttzu.

P.S. Splača se vam vsak dan pogledat, ker imajo ogromno res dobrih fotk objavljenih. Jaz sem redna gostja na njihovi strani. ;)

ambala said...

wow super sunshine. Hvala!

london said...

O.T. Prjatu!! Vse ok s teboj? :)

http://24ur.com/naslovnica/novice/crnakronika/20070609_3099570.php

London said...

http://24ur.com/naslovnica/novice/crnakronika/20070609_3099570.php

Sorry za spam ampak neki me link jebe hehe

ambala said...

Haha, vse OK tuki.... Sploh nisem vedu za to! Cmoko je se ziv in ravnokar pece kalamare, js pa tud... hvala za skrb :)

nekje drugje said...

Sem bil malo odsoten - koleno pa to -, ampak najboljše pri Hirstovi lobanji je to, da je ceno, teh 50 milijonov funtov, določil kar njegov poslovni manager Frank Dunphy. To je, po sedanjem tečaju, namreč 100 milijonov dolarjev. Na Hatton Garden, kjer je draguljarjev toliko kot v Rotterdamu (no, malo manj, ampak vseeno), so se za Channel 4 strinjali, da je vredna "med 10 in 12 milijoni funtov". To je seveda veliko, vendar pa vsaj vemo, kolikšen je Hirstova "dodana vrednost".
In hvala za prijazne želje za koleno pa to :)

ambala said...

ahaaaa nisem vedel, da je v teh 50m že vključena tudi umetniška vrednost dela... haha. Malenkost.