Saturday, 23 June 2007

hiša, dom, zavetišče

Uboga francoščina. Ki ne loči med hišo in domom. Oboje je maison. Ni vsaka hiša dom in ni dom v vsaki hiši.

Zadnje tri tedne sem bil bolj malo doma. Večinoma sem odšel okoli devetih in prišel nazaj okoli enajstih ali polnoči. Vaje za opero so bile izčrpljujoče tako fizično kot psihično. Jedel sem bolj malo, pa še to večinoma sendviče in čokoladne izdelke. Če bi jedel še pomfri, bi bil skoraj kot Lolita.

Ob tem so bili v zadnjih dneh še diplomski koncerti mojih kolegov in prijateljev, kjer ni manjkalo drame (tako na odru kot za njim - pevci pač).

A ena najlepših stvari, če ne celo najlepša, je priti domov. V zavetišče, kjer me je vedno z nasmehom in poljubom pričakal Cmoko. Ki mi je nevede takoj dal nazaj vso energijo, ki sem jo potrošil čez dan. Ki me je potolažil, ko sem tarnal zaradi malenkosti, ko sem dvomil vase in v to, česa sem zmožen. Ko me je le tiho objel in vzel v svoje naročje in me božal... Ko sem čutil njegovo ljubezen in mu izkazoval svojo. Kaj bi brez tega, sploh ne vem.

Bi zmogel?
Najbrž bi, saj bi ne vedel, česa nimam.

Premalokrat cenimo to, kar imamo.
Večinoma se zavemo šele, ko to izgubimo.
Lepote vsega, kar imam, se namenoma zavedam. Uživam.
Zlorabljam?
Morda.
A vsekakor nujno potrebujem.
In vračam. Ter v tem neizmerno uživam, ker me dajanje polni.

7 comments:

Freycha said...

To si tako lepo napisal, da sem ostala kar brez besed. Virtualno oba polubčkam in vama šepnem, da sem izredno srečna, da sta se vidva našla skupaj :D
Cmoko, brez tebe ambala ne bi bil to, kar je. Iz njega si potegnil najboljše, kar si lahko in za to sem ti hvaležna, ker ga je tudi kot brata lažje prenašati hihihi ;-)

Svea said...

Oh, ambala to si pa res lepo napisal...
A ne kako lepo se je vrniti v zavetje doma, v objem. V en velik in mali objem... ja, otroski objem je tudi en tak, ki vraca energijo in prinasa sreco.
Ostani srecen... S.

kasparina said...

Ufaaaaaaaaa... lepo je brat:)
Pa fotka mi je tud zelooooooo všečna:)

Mene pa zadnje čase vedno čakata kar dva taka objemalčka, ki me spravljata k sebi... Lepo je imeti dom....

Sunshine said...

Vesela sem zate, da imaš dom in Cmokota. Vesela sem, da še obstajajo ljudje ki znajo ceniti malenkosti, ki niso velike, ki ne stanejo dosti in niso pompozne.

Uživajta in rada se imejta!

ka-ma said...

Cista resnica! Tako lepo si napisal, da se mi je kar cmok v grlu naredil. Jaz imam kar tri take ljubcke doma, in ni lepsega, kot obcutek,ko se stisnejo k meni!
Ostanita se naprej tako srecna in zaljubljena, kot sta zdaj!

ambala said...

hvala vsem za lepe želje!

Axa said...

Čista resnica. To so vaje - in v teatru najbrž ni veliko drugače kot v operi.
Spomnim se, kaj mi je pomenilo, ko sem ob poznih nočnih vračanjih domov zagledala luči v najinem stanovanju. Takoj sem bila boljše volje.

Včasih se vrneš tako izmozgan in izčrpan, da nimaš srca tak pred partnerja. Takrat samo s hodnika zavpiješ pozdrav in greš naravnost v kopalnico, da voda zmije vsaj najhujšo zoprnijo/utrujenost/razdraženost ... karkoli že.

Lepo si napisal, Ambala, to je to.