Sunday, 27 May 2007

osnovna, srednja šola...

Danes je siv dan in zbudil sem se z glavobolom. Potem sem pri Kameleonki prebral zapis, kako se je grozno počutila v srednji šoli in sem se spomnil svojih travm osnovne šole.

V osnovno šolo sem hodil v našem naselju. Ne preveč daleč od doma. Ponavadi sem se zbudil ob 7:45 in divjal v šolo, ki se je začela ob 8h.

Prva leta sploh nisem vedel zakaj sem tam in kaj se v šoli počne. Baje sem vstajal kar med poukom, se postavil k oknu in gledal ven. Potem sem si dal na glavo knjigo in se španciral po razredu. Tovarišica je seveda izgubljala živce. In ker smo bili drugi povojni baby-boom, nas je bilo v razredu kar 35!! Povprečno sem na dan dobil 3 podpise: od jutranje, "ta glavne" in popoldanske tovaršice. Potem sem imel najboljšega prijatelja Alaina, s katerim sva se vsaj ene 2x na dan zravsala. Dokler foter ni popolnom znorel in sem se moral malo umiriti. Sem mu obljubil da se bom poboljšal, da sem lahko dobil knjige Čebelice Maje.
V 4. razredu smo imeli SUPER prfokso. Če odmislim svojo trenutno prijateljico in profesorico, skoraj edina ženska z izjemnim smislom in strastjo za učenje! Iz najhujšega razreda na šoli, kar je 4.c zagotovo bil, je naredila pevski zbor, ki je predstavljal šolo na proslavah, je naredila celo igro za 8. marec (neki z nekimi medvedi, saj se ne spomnem več) itn...

Potem so se začela pa težavna leta. Vedno bolj je postajalo očitno, da nisem tipičen mulo, ki bi ob vsakem prostem trenutki po hodniku brcal iz papirja narejeno žogo. Ampak je raje bral in se pogovarjal s puncami, ali pa kar enostavno sanjal; pri belem dnevu, z odprtimi očmi.
Povprečno so me namlatili enkrat na mesec. Toliko, da nisem več hotel v šolo. Sploh.
Bil sem drugačen, oblačil sem se drugače, govoril sem drugače in počel stvari, ki jih drugi niso. Ker nisem bil piflar, sem bil še lažja tarča... Piflarje so vsaj pustili na miru. Potem mi je enkrat prekipelo. Eden od tistih zlobnih mulcev, ki so me terorizirali mi je spet nekaj težil. Nakar ga na njegovo presenečenje odrinem in se začneva ravsat. Jasno, se sploh nisem znal tepst! Dokler ga nisem hotel brcniti in se je odmaknil ritensko... Ker sem takrat že plesal, sem bil precej gibčen in moja noga se je enostavno dvigovala in dvigovala, dokler ga ni z vso silo treščila v čeljust. Po tem problemov nisem več imel. A ker je bil to 7. razred, mir žal ni bil dolgotrajen.

Ni mi treba posebej poudarjat, da se s sošolci iz osnovne šole nikoli nismo dobili na obletnici valete...

Toliko o tem, kako so danes osnovne šole nevarne! Se mi zdi, da niso nič drugačne od tistih včasih... vključno s spolnim nadlegovanjem...

Srednjo šolo sem opravil z malo manjšimi travmami... Niso me tepl, sem bil pa v razredu, kjer so bili ali ljubljanski snobi al pa ljudstvo s periferije... Kjer je bil moj coming-out nemogoč. Čeprav so me vsi stalno zmerjali s pedrom. Saj ne, da nisem imel družbe, sploh ne. Celo dobro družbo sem imel. In življensko zelo vzgojno družbo! In moja prva punca je kako leto pred mano naredila coming-out kot lezbijka! WHAT A COUPLE!! hahaha...

Kar te ne ubije, te naredi močnejšega, a? Vsaj tako se tolažimo.

No, zdaj se je že malo zjasnilo... grem vadit...

35 comments:

Sunshine said...

Tudi jaz sem bila kot mulka pogosto ozmerjana s piflarko. A zanimivo, da sem do danes naredila mnogo več iz sebe kot vsi tisti strašni frajerji. In zgleda, da gre tudi tebi danes odlično, čeprav si bil takrat zanje čudak.

Nadezhda said...

Mmmmm. Ti in Hirkani mi dasta misliti. Očitno moram napisati vse tisto, kar imam že kako leto shranjeno med Drafti.

Si bil pa simpatičen poba. Če ne bi imela nekoliko večjega vzorca za primerjavo, bi lahko rekla, da so geji najlepši moški na svetu. ;)

ambala said...

Ja, sunshine: to sem pozabil napisat, da sem glede na to, da nisem bil ravno med fizikalci vso svojo energijo usmeril v intelektualno moč...

nadežda: daj napiši, oz objavi!! Jah veš kako je, mene so pa vedno str8 tipi privlačli, hehe. To je tako, kot če bi rekel, da imajo črnci velike tiče ;)

alcessa said...

Hm, v osnovni šoli so tudi mene zmerjali za piflarko, čeprav je bilo verjetno vsem jasno, da moje ocene niso posledica kakšnega strašnega od učenja. Pa kaj češ drugega s smrkljo, ki nima dnarja za cunje "iz zahoda"... Velikokrat so me zmerjali s "ciganico", kar pa tudi ni kaj preveč učinkovalo, ker so vsi otroci Romov hodili na posebno šolo čez cesto in je bilo jasno, da gre za zmerjanje brez osnove... V teh letih mi je bilo itak vseeno za veliko stvari, ker sem raje brala knjige, kjer so bili ljudje velikokrat čisto drugačni, kot v realnosti :-)
Vse skupaj me ni preveč prizadelo in sem se pač navadila.
V srednji šoli pa je bilo super! Ambala, ne vem, mogoče bi se ti godilo bolje na kakšni bolj podeželski srednji šoli družboslovno jezikoslovne usmeritve... Fantov je bilo malo, nekateri so delali vtis gejev (pa ne vem, če so bili ali ne), ampak to nekako ni bilo pomembno... Oz., tudi drugim posebnežem se ni dogajalo hudega. Meni itak ne: sramoto odličnjaštva sem obdržala, sem pa bila zelo pridna pri prišepetovanju, plonkanju ter skupnem učenju matematike...

Nadezhda said...

Mnja, bom (enkrat te dni, ker je izpitno obdobje pred vrati). Sem pogumna. :)

Ampak do sedaj nihče, ki ga jaz berem, ni napisal česa takega, zato sem oklevala. Prevečkrat sem že bila prva in edina.

ambala said...

alcessa, mene niso zmerjal z piflarje, ker sem bil vedno dober. matematka 2 pa tak, haha. Tko da piflar res nisem bil. So me pa z drugimi zadevami.

Pri tem se mi zdi najbolj neumno to, ker pravijo, da bodo zajebavali otroke ispospolnih staršev! Jah koga pa ne zajebavajo!?!

nadežda: go girl!

Gay Chef said...

Oh kako nenavadno. Sem že mislil, da sem edini, ki je imel podobno zgodbo v šoli. V kakšni zmoti sem živel celo življenje!

Morska said...

Tudi jaz sem bila piflarka! Da ne bi slučajno kdo pozabil :)
No v osmem razredu me je "razkrinkal" sošolec, ki me je vsak dan videval zunaj in so potem ugibali od kod mi lepe ocene... :)
Kar precej travm je bilo.. žal... bistveno spoznanje OŠ je bilo to, da se lahko s samozavestjo in v pozitivnem okolju iz popolnoma nezanimive sošolke preleviš v razredno zvezdo. Meni so se te takratne sanje uresničile, ko sem v osmem zamenjala razred, pa lahko rečem, da tudi zvezdništvo ni samo dobro :)
V srednji sem se šla frajerja, se skrivala pred vsemi, ki so me hoteli res spoznati in to dopuščala le peščici, žal pa sem prepozno spoznala, kaj bi rada bila ko bom velika in na koncu zaradi slabših ocen (posledica zdravstvenih težav) te želje nisem mogla izpolniti.
A življenje se vedno obrne tako kot se mora.... le stvari moramo v roke vzeti :)

ambala said...

gaychef: ne, žal ne... takih zgodb je še VELIKO. Žal. Kakšne se ne končajo lepo.

Morska: točno to: frajerja se it, in bit tough. Pa ne pokazat kdo res si. Ker bi vsi po teb planl... groza!

kameleonka said...

Otroci znajo biti zelo žleht. In spravijo se na vsakogar, ki se jim zdi vsaj majčkeno drugačen. Najbolj varno je biti množica - to vedo že otroci.
Tudi sama sem v osnovni šoli imela eno pretepaško izkušnjo. Drugače sem bila mirna in pridna deklica (v takšnega zmaja kot sem zdaj sem se preobrazila šele tekom let). Pri mizi smo sedeli štirje, med nami je bil en zgagar, ki nam je vseskozi nagajal. Potem se je enkrat med odmorom spravil name. Ne spomnim se več ali je bilo samo verbalno ali morda tudi fizično. Spomnim se samo tega, dasem ga z vso močjo odrinila, da se je zadričal po tleh in treščil v omaro. Nikoli več mi ni težil! Kasneje je bil poveljnik lokalnih skinheadov. Ampak ga je prišla mamica zvečer iskat na shod skinheadov in je rekla: "Franci, pejva domov!" In sta šla...

ambala said...

LOL Kameleonka!!! Kaka zgodba! Za kratki film! super....

lolita said...

Awwwww what a cute little child <3

smotkec02 said...

Uf js moram pa priznt, da sm bil med unimi, k so težil drugim. Sej mi je zdej zlo žal, ker smo eno deklico ful zajebaval in je jokala, sam kaj smo pa vedl kot otroc. Pol je pa kmal po tem, ko smo sli iz osnovne, umrla. Mi je blo ful žal in me je ful streznl. Nikol več nisem nobenga zafrkaval...

kasparina said...

Tud jaz sem bila piflarka in to okrogla piflarka. Torej bajsa.. pa kamela (ker me je pohodila pobegla lama iz cirkusa), pa sultan, (ker sem bila "popadljiva" kot pes)... No, ampak branit sem se znala...
Je moja mama srečala sošolca z gipsom in na vprašanje kaj mu je, je odgovoril "kar svojo hči vprašte"!.. Zbila sem ga ko cucka:)

Sunshine said...

Tudi mene so učili, kako naj vrnem udarec, a se me na srečo niso lotevali fizično (razen smrkavcev iz srbohrvaških razredov, ki so nas spotikali po stopnicah, skrivali torbe in grabili za rit). So pa zato zbadljivke znale toliko bolj boleti.

Težko si predstavljam kako je moralo biti nekaterim, če je tako bolelo mene, ki sem večinoma vseeno dobro prišla skozi. Nisem bila debelušna, nisem imela očal, nisem bila nerodna, mozoljasta, le šola mi je bila fajn in učenje ne v odpor.

In ja, tudi jaz se večkrat vprašam če je danes tega res več, ali pa je samo bolj medijsko izpostavljeno.

london said...

Hej! Zgodba o Billy Elliotu je prav dolgocasna proti tvoji! :) No ja - asociacijo sem pa res dobil!

miskolada said...

no, jaz nimam kakšnih strašnih spominov, ker zlo hitro pozabim vse slabo. pa branit sem se znala, ker me še vedno na vsaki obletnici zezajo, da sem s. zapičila svinčnik v glavo, ker se je on spomnil, da bom njegova vreča za boksanje in bo mal treniral na meni. se pa spomnim, ko so me v osnovni šoli prišli iskat v razred, ker je moja mlajša sestra neusmiljeno jokala. srečala je mojga sošolca na hodniku in on jo je vprašal, če je res posvojena! kr tko, mal za hec. doživela je strašen šok in med hlipanjem ugotavljala, da res ni nikomur iz naše družine podobna, da nihče nima take barve las kot ona, tudi nos je drugačen, pa oči.... sploh ne vem, kako smo tole rešili, sam zdaj verjame, da sva sestri:)pa žleht so bli do ene moje sošolke, ki je bla res posvojena... to je bila verjetno inspiracija.

ka-ma said...

Na ta mlajsi slikici si pa cisto mojemu bratu podoben...luskan mulc, ni kaj rect.

Jaz sem prekrizarila osnovno in srednjo solo brez prehudih travm ...razen da sem se v osnovni soli nekajkrat stepla s fanti, ki so ponavadi potem ostali brez kaksnega sopa las ali pa popraskani po obrazu, hujsega ni bilo. Me je pa sovrazila prfoksa za matematiko v OS in me je zapirala po pouku in lasala, jaz sem ji pa potem iz "pripora" vedno uspela uiti! Bila je pravi zmaj, velika okrog 180 cm in debela...jaz sem bila zmeraj zelo drobna in majhna, pa se mi je zdela ogrooomna.
Srednjo solo sem si pa nekako najbolj zapomnila po tem, da sem celemu razredu pisala domace naloge iz anglescine in nemscine, drugi pa meni matematiko, ki sem jo zaradi izkusnje s uciteljico v OS sovrazila do konca...in jo se vedno! Drugace so bila pa tista stiri leta bolj ali manj dolgocasna.

ambala said...

@lolita: iiii hvala! Takrat še nisem bil zloben ;)

@smotkec02: takih sem se izgogibal. Lepo, da si spoznal svoje napake. Le tako postanemo boljši ljudje. Če si iskreno želiš, ti je že oprostila.

@kasparina: jah eni so se znal postavt zase. Mogoče, če bi bil bl okrogel, ne pa taka prekla, bi tudi jaz bolj močno nastopal. Čeprav se mi zdi, da je to še vedno vprašanje osebnosti...

ambala said...

@ haha, London. Nisem pomislu! Dober film! Damn good!

@miskolada: js sm bil premal pogumen za take zapike v glavo! Bogaaa sestra! Mah otroc najdejo še tako malenkost za drkanje...

@kama: hvala za kompliment... mah sej men se zdi, da smo si tja do 7 leta itak vsi več al manj podobni... Naloge sm js prepisval, ja... nisem jih nikol mel... haha

@sushine: pomoje so mediji ja. Pa tko smo občutljivi ratal na to vse... sam da te en mal grdo pogleda, pa je to že napad...

mami3 said...

zgleda da si nam dal za mislit. Hmmmvse te žem malo nostalgične izkušnje iz šol.

jaz sem tudi ena izmed "outsiderk"
Menjala sem šolo in so me zelo težko sprejel medse. Bila sem jokava delkica in vsi so me zafrkavali, dokler mi ni počil film in sem 4 sošolce obesila na obešalnike. tam so viseli cel odmor pa še malo. Potlej je bil mir.
V srednji šoli pa nedostopna deklica s kupom težav, ki je živela v senci najbolše kolegice. šele ko sva se skregali sem "zaživela" in spoznala kaj pomeni imeti prijatelje in prijateljice ki te spoštujejo in se v njihovi družbi počutiš super.

@ kameleonka a je ta Franc iz LJ? A misliva istega?

ambala said...

mami3, kako zelo razumem! Zanimivo kako otroci reagiramo. Kar se zdi meni zelo pomembno je, da so to vse izkušnje, ki nas gradijo. Ki nam povzročajo travme, s katerimi se soočamo v odraslem življenju.

Pred leti sem začel s Feldenkreis in sem po dveh lekcijah ugotovil zakaj imam medenico popolnoma zaštekano. Ker so me kot otroka zajebavali, da migam z ritjo, ko hodim. Še danes se skušam osvoboditi te blokade v telesu, ki sem jo takrat ustvaril.

Dinozaver said...

Šola je bila zakon. Nobenih skrbi, nobene odgovornosti... Danes pa je jeba in kaj naj rečem drugega, kot da je šola kriva. :)

ambala said...

Ah dini, si ti bil ziher maltretator! :D

Se pa strinjam. Časi "brezskrbnega bivanja"...

Dinozaver said...

Ambala, mogoče sem bil res, pa tega sploh ne vem. ;)

kameleonka said...

Mami3 ta Franci je iz Kamnika. Ne verjamem da je bil sploh že kdaj v življenju v Ljubljani.

orfej said...

no, sej pri meni je blo tudi nekaj takšnega, s to razliko da me v osnovni šoli niso pretepali, so me pa zloooo zafrkavali na vse možne načine in ne zato ker bi bil kakšen piflar ali pa spet druga skrajnost- ne, ampak zato ker sem biu preveč lepo oblečen in tudi govoril nisem grdo(v šoli :D )...
verjetno me večina tudi ni sprejela v družbo, saj so me imeli radi vsi učitelji, ker sem bil preprost in tih- razen v 8. razredu seveda. Za družbo pa sem itak imel vse sošolke, tako da so mi še to vsi zamerili... oooo in kar je nasploh povrh vsega še huje in popolnoma nesprejemljivo- nisem maral športa(no, pa sej ga še dans ne).
Jaz pa še vedno v srednji šoli- tuukki mi pa čisto nič ne manjka, razen spet to, da imamo športno, ta profesor pa res ne dojame da je ne maram :D
opažam, pa da imamo vsi vsaj malce podobno otroštvo :)

ambala said...

Dini, dej se tkole sprenevedat hehe ;)

Kameleonka, haha. Sej Francnla ne poznam, ampak se mi že smil...

Orfej: jah vsi smo bili neki mučeniki. Je pa res to, kar praviš: bolj kot izstopaš iz okolice bolj si na udaru. Namesto, da bi nad učili drugačnosti in ustvarjalnosti, nam jo zatirajo... Škoda, ne?

Vesna said...
This comment has been removed by the author.
Vesna said...

Ker bi bil komentar tukaj predolg:

http://zvesta.blogspot.com/2007/05/osnovna-srednja-ola.html

Axa said...

Ne samo, da mulci "znajo" biti zlobni - osebno večje zlobe kot v OŠ nisem več doživela. Najhuje je, ker si mulcu videl, da prekleto dobro VE, kam mora "udarit" (v mojem primeru ne fizično), da bo bolelo kot hudič. In še vedel je, da tega nikomut ne boš zaupal. To ni nobeno "ah, saj ni vedel, da te bo prizadelo". Figo ni vedel.

Hecno, ko gre za šole, je bil proces vsaj pri meni nekako takšen:
1. OŠ - groza in strah
2. Gimnazija - znosno
3. Faks - olaaaaajšanjeeeee

Centrifuzija said...

Mene je pa v mali šoli Brigita tepla, ker nisem znala narediti 8 s pentljico. Prasica!

ambala said...

A smo blogerji sami pretepeci iz OŠ?!?! Haha. No, sej ni smešn...

Centrifuzija said...

Amm, a ni to normalno, da se kdaj stepeš? Čeprav ... če dobro premislim, se niso vsi v razredu tepli. Ene tri punce smo bile samo take, da se nam je to zgodilo v 8 letih. OK, sem čudna. Priznam. Pa kaj! :)

ambala said...

that's why we love you!

everybody: we love you Tsentrie!