Queen's Day

Sej ne vem, če je na mestu opravičilo, ker je tale post čakal na lagarju skor en teden. Dejstvo je, in to seveda v mali izgovor, da sem imel napisal super post o Kraljičinem dnevu in ko sem noter ustavlu fotkice, so se Windowsi odločli, da bodo malfunction storil. In se je cel shit zaprl in je šlo vse v maloro! Js pa v plafon!! Pol sem pa mal iz trme, mal iz frustracije, predvsem pa, ker je bil ta teden res vsak dan 3x lauf na 100m in hiperutrujajoč, čaku na en spodoben dan, kot je danes, da napišem, kaj vse se je dogajal na ta velefamozen dan (kolikor spomin že ni omračen). Pri celi stvari mi gre najbolj na živce to, da hočem zdaj napisat tako, kot sem že napisal, kar je seveda popolnoma nemogoče... ah grrrrr.

Koninginnendag, kot temu rečemo v originalu, je superposeben dan v življenju slehernega Nederlanca. Ali ga sovražiš, ali pa ga ljubiš. Ker ne bi spet predaval o tem, od kje in zakaj, lepo kliknite na link, pa boste vidli, zakaj zaboga sploh je Queen's Day (in ne, Blaž, nima to nobene veze z nami queens! haha. Žal).

V vseh velikih mestih se naredijo žuri, občine postavijo odre, kjer so koncerti in predvsem stojnice s hektolitri in hektolitri piva. Zapre se ves promet in mestne ulice se predajajo splošnemu rajanju in popivanju. Ljudje na pločnikih prodajajo vse, česar bi se radi znebili. In to res za đabe. V posebej šik soseskah, kot je recimo okoli Apollolaan, lahko najdete cele antikvitete, perzijanerje in what-not za par deset evrov. No, letos nisva nič kupovala. Ni blo neke prave shopping euforije. Kar nikakor ni slabo. Mnogo prebivalcev mest za ta dan zbeži iz mesta in pred podivjanimi pijanimi hordami mularije in predvsem turistov, ki si hodijo ogledovat pregovorno nizozemsko Sodomo in Gomoro. To je tudi dan, ki da narodu carte blanche, da se oblačijo, kot jim paše, nekateri se s tem dnevom zlo poistovetijo ... človeška neumnost pa doleti tudi živali!

In ker ste si na zgornjem linku že prebrali zakaj ta dan, ko se praznuje monarhijo in še posebej vladajočo družino, mi ni potrebno posebej razlagat, da je VSE v oranžni barvi. Cela mesta, vsi ljudje, vse ceste. Vse. V tej grdi barvi. Kaj je to oranžna? No, prosim? Ni ne rdeča, ne rumena. Ne tič ne miš. Skratka orange attack, po katerem moram naslednji dan najmanj 2 uri buljt v moj fikus benjamin, da pridem malo k sebi.

Najboljše je QD preživeti na ladjici! Amsterdamski kanali se nabašejo s čolni, gumijaki, ladjami, ladjicami, vse pa je nabito z ljudmi, ki se noro zabavajo. Na plovila si nabašejo DJe s svojimi mešalnimi mizami, z zvočniki, ki malodane potunkajo celo ladjo, z nepreglednimi gajbami piva in drugimi opojnimi substancami. Oblečejo se, kot že rečeno, v oranžno, nakar se furajo preko kanalov in plešejo in plešejo.
Še bolje pa je popokat svoje prijatelje (ki imajo po možnosti še čoln) in se lepo nabasat s hrano, pijačo (beri martini, wiskey, vodka) in cigarami, ter se multielegantno furat po kanalih, gledat vse ubožčke, ki so na obali, in ki bi zelo radi bili na ladji. Potem se približat ladji z lastno muziko in plesat in flirtat in se nasploh vest neprimerno, dokler se jih ne naveličaš in ugotoviš, da un fant sploh ni bil tko dober kot od daleč, in se lepo odfurat naprej do naslednje ladje, kjer ponoviš vajo. Tako da imaš malodane svoj radio v živo. Dokler se seveda kakšen kanal popolnoma ne zaštopa in tičiš v zastoju kake pol ure, srkaš alko in kadiš cigare, medtem ko se lastnik čolna histerično obrača okoli in gleda, kje kak drug čoln tolče v našega in grozi s Titanikom. Pa tako cel dan. Medtem pa malo paziš, da te kakšen osebek moškega spola bodisi z obale bodisi s čolna ne poščije. Na kopnem občina sicer postavi tista famozna plastična scališča (lahko jih vidite v ozadju zadnje slike), ki pa so v parih urah že polna, tako da se vse steka po pločnikih in se sploh cela svinjarija. Tako je boljše stvar opraviti enostavno direkt v kanal ... In ker so Nederlanderji relativno shameless, se to počne povsod in kjerkoli ... Še en užitek QD!
No, letos s Cmokotom nisva bila na ladji. Načeloma sva želela dan preživet doma v naslonjaču z Dostojevskim in Aristotlom v roki, zvečer bi si pa pogledala kak DVD Kurosawe. No, pa so naju prepričal, da sva se odpravla v to gnezdo razvrata in smo se najprej dobil pri Liebling, potem smo šli pa malo po mestu. Da sčekiramo sceno pa to, pa da vidmo kaj dogaja. Na vsake 100m je kak oder, kjer špila bolj ali manj izurjen band, ali pa rola bolj ali manj spreten DJ. Vsak pub želi svojo glasbo, ki je vse od Prodigy pa do Jana Smitha in Fransa Bauerja (mislim, da je en link na shity glasbo na leto dovolj, tako si ju preposlušajte sami). Edina ulica, ki je imeja enga DJja, pevko in 3 go-go danserje je bila seveda fancy šmancy gej ulička Reguliersdwardstraat. Kjer se je trlo queens in tetk in bearov in žensk. Kjer je bilo vse v nulo urejeno in kjer celo na tleh ni ležalo 10cm plastike in svinarije, kot drugje po mestu. Kjer si imel občutek, da si v nekem zelo surealističnem filmu istočasno na najmanj petih modnih revijah: D&G, Armani, Prada, CK, DKNY, YSL (a še kakšno kratico!?!?). Kjer si malodane kot na živinskem trgu, saj te izurjena očesca homoseksualne populacije s svetlobno hitrostjo, kljub nepopisni gneči, uspejo popolnoma prečekirat. In zraven seveda tudi glasno pokomentirat. Ah, raj! :-DVmes smo se malo zgubili (beri: jaz sem izgubil ostale), potem pa se spet našli nazaj pri Liebling. Ob ene 23h sva se odpravla nazaj domov. Na Amsterdam Centraal je izgledalo, kot da se je ravnokar pričela 3 svv in da je Schiphol že zbombardiran. Lahko si predstavljate, kakšno je šele bilo v vagonu. Polno alkoholiziranih mladcev in mladenk, polno vonjav po pivu, viskiju, predvsem pa švicu in cigaretah. Oh, what joy! Kaj bi dal, da bi lahko rekel: Beam me up, Scotty! A ker sodobna tehnologija tega žal še ni dovršila, sva se enostavno počla na tla v vagonu in pregledovala slikice. Ter še enkrat ugotovila, da je bil super dan in da ga ni lepšega kot z dobrimi prijatelji preživet brezskrben sončen dan!

La vita e bella!