Friday 15 June 2007

expat Slovenci

Dlje kot živim v tujini, več Slovencev (hvala Sunshine: lapsus :/ )poznam, ki so se v tujino preselili za stalno. Resda se Slovenci doma ne selimo radi in večinoma ostajamo kar v rojstnem kraju. Pri tem je Freycha posebnost, ker se je preselila iz Ljubljane v Hoče. Prosim! ;)

A ko se preselimo v tujino, tam večinoma tudi ostanemo. In takih nas ni malo. Nikakor ne. Mogoče številka sama ni velika, je pa velik delež. Kjerkoli na svetu lahko z malo brskanja najdeš nekoga, ki ima povezave z našo kuro: ali je poročen z nekom iz Slovenije, ali so to bili njegovi starši...

Ne mine teden, da ne bi izvedel za kakega novega Slovenca na Nizozemskem. Pred parimi meseci so imeli študenti iz Wageningena idejo, da bi se dobili vsi Slovenci, ki študiramo v Beneluxu na nekem druženju in to pod pokroviteljstvom politikov, ki so tudi v tujini (aka evropolitikov v Bruslju). Needless to say se iz tega ni zgodilo NIČ, pa čeprav je bila sama ideja super. No, lahko bi se bili dobili tudi brez politikov, a to je že druga zgodba. Point je, da je študentov v teh treh državah (no ok, ne vem koliko jih je res v Luxemburgu) zelo veliko. In študirajo vsemogoče. Od glasbe (jazz, klasika, pop in flamenko), preko sodobnega plesa, pa do humanistike, od ekoloških študij do arhitekture. Skratka ni da ni.

Pri tem se pa spet pokaže tipična slovenskost. Ko smo se na kofetu pogovarjal z nekdanjim veleposlanikom Frlecom, je malce potožil, da ljudje pridejo na veleposlaništvo le kadar kaj rabijo, načeloma pa se držijo zelo zase in niti ne vemo, da so tu. Pri tem sem dodal, da žal večina oddide iz Slovenije s posebnim razlogom in se nima niti najmanjšega namena družiti z ostalimi Slovenci. Ampak se integrirati v novo družbo. Če pa to že ni prav namen, pa gotovo ne gredo s poti, da bi našli še kakšnega sonarodnjaka v lastni okolici...

Tako razpršenih Slovencev je po svetu ogromno. Predvsem žensk, ki so se v tujino poročile. Vsaj tako moje izkušnje...
Ko sem prišel po svoje dovoljenje za bivanje v nekem zaspanem majhnem mestecu Almere 20km severno od Amsterdama, mi jo je predala gospa, ki tam živi že 30 let. Kap! Nikoli si nisem mislil, da bom na nekej uradu spoznal sorojakinjo!

V Amsterdamu sem spoznal žensko, ki je tu tudi že več kot 15 let. Ko sem povedal, da sem gej, je vprašala, če so Slovenci še vedno tako zadrti. Malo me je presenetila in jaz sem odgovoril, da se stvari počasi spreminjajo. Rekla je, da je bila poročena s črncem in da ima z njim otroke, ter da mame od takrat še ni videla. Ni sprejela tega, da je njena štajerska hči s črncem...

Tako sem recimo pred leti bil na obisku pri kuvajtski princesi v Parizu, pri kateri sva s prijateljem stanovala in s katero smo žurali par dni . Med drugim mi je omenila, da je njej najbolj ljuba oseba, pravzaprav nadomestna mama, prav neka Slovenka Marija, ki se je poročila z nekim Kuvajtčanom. In to ne more biti kar katerikoli Kuvajtčan, če je tako dobro povezan s kraljevo družino! Žal je takrat nisem uspel spoznati, pa me še danes zanima, kdo ta gospa je...

Ravnokar mi je Barbara (evromarket, remember?) povedala, da je slišala še za dve Slovenki v Alkmaarju. Kar me res sploh ne čudi...

Čudi me le to, da imamo tako malo potrebe, da se povežemo. Ali pa druga stran medalje: zakaj bi se želeli spoznati in posledično družiti z nekom le zato, ker je iste narodnosti? Še posebej, če je Slovenec...

21 comments:

Anonymous said...

Ambala: res je, kar praviš. Ne vem pa še, če bi točno navedla svojo verzijo "expatriotizma" (ker me je tvoj post spodbudil k ramišljanju o tem)... Nekako ne maram govoriti o tem: edina stvar, ki jo javno priznavam, je, da sem tukaj zelo srečna.

Nikolina said...

Čudno, ker nekaj vendarle imate skupnega: izselitev iz Slovenije... Torej to, da vam v Sloveniji ni bilo všeč, da ste hoteli drugam,...

Anonymous said...

Prosim, prosim, prosim, usmili se me. Več SlovencEv, ne SlovencOv. :D

Drugače pa jaz še vedno mislim, da je ujemanje s človekom mnogo bolj bistveno kot skupna domovina. Če se iz Slovenije izseli kak zagovednež, se z njim ne bi z veseljem družila ne tukaj, ne tam. :)

ka-ma said...

Tukaj se tudi ne dobivamo z drugimi Slovenci, razen dvakrat na leto na zabavah, ki jih priredi ambasada.

Kar se pa poroke s tujci tice, imam s tem osebne izkusnje. Pri meni so npr. vsi govorili: Aha, z njo se je porocil zaradi potnega lista.... To je ena taka tipicna slovenska grdobija, ki zelo boli, ce si je osebno delezen. Zaplankanosti po moje se dolgo ne bo konec!

Anonymous said...

Ko si me že ravno omenjal. Kaj bolj čudnega, če se čistokrvna Ljubljančanka preseli v eno malo predmestje (kot so Hoče) malo večjega mesta (kot je Maribor). Pa so se začeli ljudje navajati... Mi je bilo pa čudno, ko sem preko foruma naše soseske spoznala, da je še ena ljubljančanka, pa sem hotela malo bolj oseben stik navezati, pa ni bilo nobenega pravega intuziazma. Pa saj si ne bi na kave hodili. Le po ulici bi vsaka stopila 15. korakov, pa bi se malo pomenili. Sploh, ker me je njena mama učila biologijo in bila moja razredničarka v osnovni šoli.....
Je pa zanimivo, da veliko boljši odziv dobiš od našega bivšega brata, ki živi v tujini, kot pa od enega Slovenca...... pa ne vem, če je to zaradi njihovega temperamenta ali slovenske zaplankanosti?

ambala said...

alcessa: ja, veliko nas (jih) je, ki smo se izselili zaradi mocnih osebnih razlogov. Jaz osebno zaradi poklica. In ze kot otrok sem govoril, da bom zivel v tujini. Vesel sem, da si srecna!

Nikolina: dobrodosla! to je res skupno ja. A verjemi, da imam po 5tih letih malo dost, da se vedno, ko se dobim z novimi expati pogovarjamo o tem kaj je gnilega doma...

sunshine: se strinjam. Je pa res, da nas to nekako zbliza na prvi met. Potem pa itak vidis, s kom se ujames in s kom ne...

Ka-Ma: koliko je se taksnih zgodb. A tvoja dokazuje ravno nasprotno! :D

Freycha: nisem cisto razumel tvojega zadnjega stavka... zabit pa to...

Anonymous said...

Jaz sem se tudi iz LJ preselila že trikrat, na tri različne konce...pa če bi bilo treba bi pa se tudi kam abroad... Meni ni to nič posebnega...oz.noben big deal... Dom je tam, kjer se počutiš doma, pa če je to v Amsterdamu, na Novi Zelandiji ali pa kjerkoli že...

Je pa zmerej zanimivo srečevati ljudi, ki živijo drugje in poslušati njihove zgodbe...skoraj vedno je zraven kakšna zanimiva dogodivščina...

Anonymous said...

"Še posebej, če je Slovenec..."

Da si ne boš kaj naredil :D

Anonymous said...

Kadarkoli sem bila v tujini in sem srečala Slovenca je bilo srečanje bolj medlo. Največkrat smo se samo spogledali in šli en mimo drugega. Kot, da se ne bi spodobilo ogovoriti. Pa sem se vedno nasmehnila, pokimala... vse, da bi začela pogovor pa nič (pa ne govorim v nekih turističnih krajih, kjer je polno slovencev ali v Ikei v Grazu). Ko pa sem naletela na naša južna brata in ko smo ugotovili, da smo vsi iz bivše juge, so bili pa full veseli, pa navdušeni, da se tako daleč stran od doma srečamo itd... V Berlinu v restavraciji Jadran (če se ne motim) sem celo večjo porcijo glavne jedi in solate dobila, ker so ugotovili, da sem Slovenka.... To sem hotela povedati...

Riba said...

Jaz vem se za eno Slovenko iz foruma (Ringaraja), ki zivi v Utrechtu. :)

Anonymous said...

ambala, čisto pravo princezo poznaš... for real? :D

kasparina said...

No, sej.,.. eni gremo pa iz Ljubljane celo na - kmete:)

Pa je tud 100% boljše in super...

ambala said...

deedee, prav imas... ni vazno kje si, vazno, da se pocutis doma... enkrat smo o tem na tem blogu ze debatirali, a ne?

lolita: da si nau padla golf palca na glavo!

freycha: stekam! haha

Riba: a res? Se mi je zdel, da nisva edina...

dmashina: ja, cisto pravo. Njen brat bo kralj... in jaz sem spal v njegovi postelji v pariskem fletu...

Kasparina: edino prav. Tako je treba in ravno o tem govorim! Ne bit zapeckarji!

Anonymous said...

ooooo...od moje tete sestra tudi živi nekje blizu Amsterdama :D Ampak so njuni starši iz Srbije :D Pa ta teta se je iz LJ preselila na kmete :D
In ne vem točno, kje živi njena sestra (sej me je sram).
Jaz bi tudi šla v tujinooooooo

Anonymous said...

po mojih izkušnjah občasnega bivanja v tujini in obiskov pri expat Slovencih je precej odvisno od tega kdaj in zakaj so odšli. Stara garda "gastarbeiterjev" zna biti pošteno naporna in pametna (beri: pokroviteljska) sorta. Srečanja z novodobni expati in južnimi brati so bila pa do sedaj vedno zabavna :)

sicer je pa po prebitem ledu na osnovi skupne rodne grude vse odvisno od ujemanja...

ambala said...

susi: jah takole ti bom rekel, samo pogum je treba zbrat in ja, najprej so sorodniki uporabna skupina ljudi ;)


rokson: tocno tako. Uni ponavad se tezijo s komunizmom pa kolk so trpel. Mladi smo itak bolj cool, haha!! Odvisno pac kaj je potrovalo expatriiranju...

Riba said...

Res .. hoces njen mail? Njen moz je Nizozemec, imata pa se enega luskanega fantka :) Pa se ena je iz Rotterdama (prav internacionalna je tale Ringaraja)

lili said...

živim v luxembourgu, pa se mi zdi, da tukaj ni slovenskih študentov, v bistvu ni študentov, ker majo zelo malo univerzo, pa sam dva ali tri programe. vseeno pa tukaj živijo slovenci, predvsem tisti, ki delajo na eu institucijah.

ambala said...

riba: enkrat sva srečala eno, ki je imela malega fantka, pa je rekla, da živi tu. je bila videti sicer malo nesrečna...

lilita, Lux verjamem, da ni štuentov tam, ja, hehe... pridi kdaj na obisk!

Anonymous said...

No, moje je morda malo off topic...jaz sem sla na izmenjavo na Tenerife, tam srecala presenetljivo polno slovencev, se z enim presenetljivo dobro ujela ;) in se preselila iz MB v manjsi kraj (kjer se vsi in me vsi poznajo, jaz pa njih ne). Čeprav sem si tudi jaz predstavljala, da bom zivela v tujini...:D

maja said...

Ime mi je Maja, prišla sem v petek sem v Luxemburg prek Comeniusa, z vsemi stvarmi za skoraj 1 leto, učit na eno šolo, ki pa je takoj odpovedala. Rada bi ostala tukaj, a ne poznam nikogar. Baje je tukaj slovensko društvo, a ga ne najdem. Mi lahko kdo pomaga?? Lilita? Moj e-mail je: maja.sumi@gmail.com, mobitel pa +386 31 521 368. Prosim pišite mi na moj mail - Hvala! Maja